Mnenje Koalicije proti lovu, ribolovu, mesu in mleku glede Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (EPA: 746 – IX, ZZZiv-F)
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku v noveli podpira vse tiste rešitve, ki so v korist živali, kot npr.:
– širitev kazenske odgovornosti glede mučenja še s hudo malomarnostjo kot obliko krivde,
– prepoved cirkusov oz. njim podobnih prireditev, ki za nastopanje ali prikazovanje uporabljajo živali,
– prepoved nastanitve živali na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne rekreacije v nasprotju s predpisi,
– prehodni hlevi,
– pooblaščeni svetovalci za zaščito živali.
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku pa ne podpira obvezne označitve mačk, ker to ni potrebno, poleg tega pa to lahko škodi zdravju teh živali, posebej če bo uveden način označitve s čipiranjem. Pravtako ne podpiramo spremembe točke d) 15. člena.
V Koaliciji proti lovu, ribolovu, mesu in mleku menimo, da bi bilo potrebno radikalneje spremeniti obstoječi Zakon o zaščiti živali, seveda v korist živali. Tako predlagamo, da novela zakona:
1. določi, da se zakon uporablja za vse živali in ne samo za vretenčarje. Sedaj namreč živali, ki niso vretenčarji, teh pa je velika večina, sploh nimajo vsaj minimalne zaščite, kot jo imajo vretenčarji. Sedanja rešitev, da zakon velja samo za vretenčarje, je tudi v nasprotju z 72. členom ustave, ki ne ločuje med vretenčarji in nevretenčarji, temveč zahteva, da se določi zaščita proti mučenju za vse živali, torej tudi za nevretenčarje;
2. v 4. členu, ki vsebuje definicijo mučenja opusti besedno zvezo »dalj časa trajajoče ali ponavljajoče«, kar bi pomenilo, da se za mučenje šteje vsako trpljenje in ne samo »dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje«, kot je to sedaj. To bi vsekakor bilo v skladu z definicijo pojma mučiti oz. mučenja iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki ga je moral imeti v mislih 72. člena ustave, saj ni vsebinsko drugače opredelil tega pojma in je zato potrebno uporabiti SSKJ. Seveda pa lahko zakon definira pojem mučenje širše od SSKJ, saj bi bilo to v korist živali;
3. zaščito živali opredeli kot del družbene odgovornosti na ravni države, organizacij in posameznika;
4. opredeli pravice živali, saj so živali zdaj tudi pravno priznane kot čuteča bitja in zato morajo imeti svoje pravice, npr. takole: »Vsaka žival ima pravico do življenja, dostojanstva, telesne in duševne celovitosti in življenja, ustrezno svoji vrsti ter druge pravice, ki jih določajo predpisi. Pravice se lahko odvzamejo ali omejijo samo v nujnih primerih iz razlogov, ki so v korist živali«;
5. omogoči nevladnim organizacijam, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, da lahko zastopajo živali v vseh sodnih, upravnih in drugih postopkih – podobno kot je to urejeno na področju ohranjanja narave. To je nujno potrebno, saj je zdaj zaščita živali na milost in nemilost prepuščena državnim organom, za katere pa je znano, da je zaščita živali zanje bolj postranska zadeva.
Če je država resno mislila s tem, ko je živalim priznala status čutečih živih bitij, potem je jasno, da je potrebno odpraviti lov, ribolov, poskuse na živalih, klavnice, živinorejo in drugo, kar ni v korist živali. In sedaj, ko je v sprejemu novela Zakona o zaščiti živali, je idealna prilika, da se to naredi.
Najbolje pa bi bilo, da bi se čimprej sprejel nov zakon o zaščiti živali, ki bi temeljil na dejstvu, da so živali čuteča živa bitja, ki imajo svojo osebnost in ne na dejstvu, da so uporabni predmet za človeka, kot je to sedaj. In ko sedanji zakon bolj ščiti do živali zle ali druge negativne poteze ljudi kot pa same živali in ko uzakonja dejanja, ki so že na prvi pogled mučenje živali, npr. lov, ribolov, živinoreja in klavnice, razna tekmovanja živali … Nedaleč nazaj je v Državnem zboru njegova predsednica Urška Klakočar Zupančič rekla, da je Bog ljubezen. S tem se je seveda mogoče strinjati. In del te ljubezni je tudi zapoved Ne ubijaj! Zakaj ne bi novi zakon o zaščiti živali temeljil na tej zapovedi, ki je seveda tudi eno najvišjih moralno-etičnih načel naše družbe, ki pa se na žalost v celoti ne uporablja v odnosu do živali. Novi zakon bi bil priložnost, da se to spremeni.
Pa še nekaj: če bi odpravili živinorejo in bi ljudje uživali samo rastlinsko hrano, ali bi bil potreben NEK 2? Vprašanje, kajti znano je, kako energetsko potratna je živinoreja. Koliko energije je potrebne za 1 kg mesa in koliko za 1 kg krompirja? Da ne omenjamo, kako uničujoča je živinoreja do podnebja in narave ter seveda za zdravje ljudi.
In za konec. Kaj je bolj škodljivo: 1 kg mesa ali 1 kg premoga?