Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.ijs@gov.si
25.9.2023
Zadeva: predlog za inšpekcijski nadzor glede ravnanja Ministrstva za naravne vire in prostor
Spoštovani!
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je:
– v letu 2023 izdalo dovoljenja za odstrel medvedov št. 35606-25/2023-2550, 35606-31/2023-2550, 35606-46/2023-2550, 35606-58/2023-2550, 35606-67/2023-2550, 35606-76/2023-2550, 35606-81/2023-2550, 35606-82/2023-2550, 35606-83/2023-2550, 35606-87/2023-2560, 35606-90/2023-2560, 35606-95/2023-2560, 35606-99/2023-2560, 5606-100/2023-2560, 35606-106/2023-2560 in 35606-109/2023-2560
– v letu 2022 izdalo dovoljenja za odstrel medvedov št. 35606-36/2022-2550-1, 35606-35/2022-2550-1, 35606-46/2022-2550-3, 35606-47/2022-2550-1, 35606-54/2022-2550-1, 35606-60/2022-2550-4, 35606-65/2022-2550-1, 35606-69/2022-2550-4, 35606-70/2022-2550-1, 35606-71/2022-2550-3, 35606-75/2022-2550-3, 35606-82/2022-2550-1, 35606-106/2022-2550-1, 35606-107/2022-2550-1, 35606-116/2022-2550-1, 35606-120/2022-2550-1, 35606-68/2022-2550-1, 35606-134/2022-2550-1, 35606-130/2022-2550-1 in 35606-144/2022-2550-1.
Menimo, da je upravni postopek za izdajo dovoljenj za odstrel medvedov potekal nezakonito, kar velja tudi za izdajo odločbe, kar obrazlagamo v nadaljevanju, kot sledi:
I. V vseh zgoraj navedenih postopkih oz. dovoljenjih je šlo za izdajo ustne odločbe, ki ji je potem sledil pisni odpravek te odločbe. V zvezi s tem je prišlo do večjega števila kršitev ZUP in drugih predpisov in sicer:
1) Izrek ustne odločbe in izrek pisnega odpravka se razlikujeta, čeprav se ne bi smela, saj pomeni pisni odpravek samo formalizacijo ustne odločbe. Pisni odpravek ima namreč tudi točko 5, ki pa se v ustni odločbi ne pojavlja, kar velja tudi za določbo o stroških. Ustna odločba in njen pisni odpravek se morata povsem skladati.
2) MNVP je izdal ustno odločbo na podlagi po telefonu sporočenega strokovnega mnenja, kar pa je v nasprotju z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba), ki določa, da se lahko dovoljenje izda samo na podlagi pisnega strokovnega mnenja, ki pa ga je MNVP prejel šele po izdaji ustne odločbe.
3) Strokovnemu mnenju Zavoda za gozdove RS ni bilo priloženo pisno stališča ZRSVN, kar bi glede na omenjeno Uredbo moralo biti in to že pred izdajo ustne odločbe. Vse to je v nasprotju z Uredbo.
4) Kot že navedeno, bi moralo biti strokovnemu mnenju ZGS priloženo pisno stališče ZRSVN. Ker to ni bilo storjeno, bi moral MNVP postopati v smislu, kot da je prejela nepopolno vlogo in zahtevati dopolnitev strokovnega mnenja, skladno s 67. ZUP. Tega ni storila, zato gre za kršitev ZUP.
5) Po telefonu sporočeno strokovno mnenje ZGS ni enako tistemu, ki je bilo podano v pisni obliki. Dejstvo je, da se dejansko stanje ne more več ugotavljati po že izdani ustni odločbi. Zato je to sporno.
6) Ustna odločba se lahko izda samo, če je zavezanec ali njegov pravno opredeljeni zastopnik fizično navzoč ob izreku. V kolikor to ni izpolnjeno, nista zagotovljena niti izpolnitev obveznosti niti pravno varstvo zavezanca, enako pa to velja, ko strankina ali zastopnikova identiteta ni jasna, na primer po telefonu. Uradna oseba MNVP je postopala nepravilno, ko je izdala ustno odločbo pa stranka oz. zavezanec ni bil fizično navzoč, kar je v neskladju s 87. členom ZUP-a.
7) Iz ustnih odločb oz. zaznamkov ni razvidno, ali je bil »zavezanec« sploh obveščen o svoji obveznosti in kako. Kako naj izpolni svojo obveznost, če o njej ni niti obveščen s strani upravnega organa. Lovska družina oz. upravljavec pa je imel položaj stranke v postopku. Odločbe tako sploh niso bile izvršljive, če niso bile vročene tistemu, ki ima obveznost po odločbi.
8) Iz prvega odstavka 212. člena ZUP izhaja, da uvod odločbe obsega tudi osebno ime stranke in njenega morebitnega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca in to ne glede na to ali je odločba izdana na vlogo stranke ali po uradni dolžnosti. Tega v ustni odločbi ni, niti v pisnem odpravku, zato gre za kršitev ZUP.
9) Ustna odločba mora vsebovati tudi identifikacijo uradne osebe, s čimer se izkaže pristojnost in pooblastilo. Tega v zaznamkih o ustni odločbi ni najti, saj piše samo: Zapisala: Mateja Blažič ali Urška Mavri.
10) V nekateri ustnih odločbah je zapisano, da se dovoljenje izvrši takoj oz. do določenega datuma, ki je tam naveden. To pa pomeni, da izrek ni jasen oz. določen, kar pomeni, da ga ni mogoče preizkusiti. Gre za kršitev ZUP in to bistveno. Nadaljnja kršitev pa je podana še s tem, da v izreku pisnih odpravkov ni besede takoj, kar pomeni neskladje med ustno odločbo in pisnim odpravkom.
11) Ustna odločba se lahko izda samo v primerih, ko gre za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi. Neposredna nevarnost za zdravje ljudi je npr. podana takrat, kadar glede na reden potek dogodkov, izkušnje in človeško znanje lahko ljudje vsak čas izgubijo svoje zdravje. Navedeno v obravnavanih primerih ni izpolnjeno. V veljavni Strategiji upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji (sprejeta na seji Vlade Republike Slovenije dne 24. 1. 2002) piše: »Medved je v osnovi plašna žival, ki se srečanjem s človekom praviloma izogne. Človeka nikoli ne zalezuje in lovi kot plen za hrano, napade ga le v primeru, če se počuti ogroženega.« In še: »Ker medved zelo dobro voha in sliši, se človeku praviloma izogne, zato so srečanja z medvedom redka, tudi na območjih, kjer je razmeroma pogost. V preteklosti je medved človeka napadel zelo redko.« To pa pomeni, da praviloma medved ni žival, ki bi ogrozila življenje ali zdravje ljudi, niti posredno, še manj neposredno – to bi bilo podano samo takrat, če bi se počutil ogroženega. Iz izreka v ustnih odločbah glede omenjenega je razvidno, da je bila odločba ponavadi izdana zato, ker je bil medved večkrat opažen na kakšnem območju naselja in da obstaja verjetnost neposrednega srečanja človeka z medvedom. Seveda pa to nima nobene zveze z zakonskim pogojem, ki govori o tem, da je ogroženo življenje ali zdravje ljudi. To da je medved večkrat opažen na nekem področju naselja, seveda ne pomeni, da s svojo prisotnostjo tam že kar ogroža življenje ali zdravje ljudi, kot je navedeno zgoraj, tudi ne če si išče hrano. Iz odločb ne izhaja, da bi medved kakorkoli ogrozil ljudi, tudi verjetnost srečanja ne pomeni avtomatično že kar ogrožanje zdravja in življenja ljudi. To seveda velja tudi v primeru, če se pred ljudmi ne bi umaknil, o čemer je sicer mnogokrat govora v ustnih »prijavah« dogodkov s strani Zavoda za gozdove Slovenije – temu zadnjemu pa MNVP očitno ni verjel, saj jih ni vključil v izrek ustne odločbe. Ob tem bi še enkrat navedli naslednje: »Neposredna nevarnost za zdravje ljudi je npr. podana takrat, kadar glede na reden potek dogodkov, izkušnje in človeško znanje lahko ljudje vsak čas izgubijo svoje zdravje.« Tudi iz omenjenih ustnih prijav ne izhaja nobeno ogrožanje ljudi. Iz tega je jasno razvidno, da v primerih, obravnavanih v tej točki, niso podani pogoji za izdajo ustne odločbe, saj ne gre za odvrnitev nevarnosti za življenje in zdravje ljudi. Jasno je še, da ne more biti v javnem interesu odstrel medveda, ki je samo večkrat viden na določenem območju naselja, še posebej, ker je medved zavarovana živalska vrsta in so posegi v to vrsto dovoljeni samo izjemoma. Ob tem bi bilo potrebno še dodati, če bi res šlo za neposredno nevarnost za ljudi, bi bila potrebna intervencija policije, saj lahko le-ta takoj intervenira in prepreči nevarnost za ljudi.
12) V veljavni strategiji upravljanja z rjavim medvedom je zapisano, da se izjemen odstrel izvede v primeru, ko medved neposredno ogrozi človeka, to je, ko ga napade ali ko se dalj časa zadržuje v neposredni bližini človekovih bivališč. Tudi tega MNVP ni dokazal v svojih odločbah. Napadov sploh ni bilo, pa tudi ni dokazano, da se je medved dalj časa zadrževal v neposredni bližini človekovih bivališč. Seveda dokaz ne more biti navedba, da je bil medved večkrat opažen na nekem področju naselja. Pa še to je samo navedba, brez dokazov kdaj, kolikokrat, kdo ga je videl …
13) V postopku št. 35606-120/2022-2550-1 je bila ustna odločba izdana 13.10.2022, uradni zaznamek je bil narejen 18.10.2023, pisni odpravek pa je datiran s 27.12.2022. Seveda gre tukaj za kršitev ZUP, saj mora biti pisni odpravek izdan v roku 8 dni po izdaji ustne odločbe. Podobno velja za uradni zaznamek, ki je bil narejen pet dni po izdaji ustne odločbe.
II. Izrek v pisnih odpravkih dovoljenj ni določen v tem smislu, ko uporablja izraz »dovoli se«. Ob takšni uporabi se ne ve, kaj to pomeni: ali je obveza organizacij, ki naj bi izvedle odstrel ali gre pri tem za svobodno odločitev teh organizacij in jim ni potrebno odvzeti medvedov iz narave. Ker so mogoča različna tolmačenja, izrek torej ni določen in jasen in zato je prišlo do kršitve 213. člena ZUP. Še posebej je to »kritično« v smislu 3. točke 213. člena ZUP. Poleg tega pa izreki v ustnih odločbah sploh ne vsebujejo omenjenega izraza, kar tudi pomeni neskladje med ustno odločbo in njenim pisnim odpravkom. V tem smislu je povedno npr. dejstvo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano javno tolmačilo odločbo o odlovu nutrij, ki jo je izdalo in v kateri se v izreku tudi uporablja besedna zveza dovoli se kot svobodno odločitev lovskih družin, navedenih v izreku, ali bodo izvedle odlov nutrij. Torej one se same odločajo o izvršitvi odločbe in če se ne odločijo za odlov, ne kršijo odločbe.
III. Da lahko pride do izjemnega posega v vrsto rjavega medveda, morajo biti izpolnjeni strogi pogoji v smislu Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. V skladu s 7. členom te uredbe je mogoča usmrtitev ali odvzem iz narave samo, če ni druge zadovoljive možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije z dodatnim pogojem, da gre za zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi. Kot že predhodno navedeno, pogoj zdravja in varnosti ljudi ni izpolnjen. To pa velja tudi za ostala pogoja, torej da ni druge zadovoljive možnosti in da to ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije. Analiza večine dovoljenj kaže, da v obrazložitvi odločbe sploh ni navedeno še manj dokazano, da ni drugih zadovoljivih možnosti za preprečitev ogrožanja življenja in zdravja ljudi. Sploh ni navedeno, kateri so bili tisti ukrepi, ki so bili izvedeni in s katerimi bi lahko preprečili ogrožanje zdravja in življenja ljudi, pri čemer te ukrepe kot obvezne navaja že omenjena strategija upravljanja z rjavim medvedom. Šele ko so izvedeni ukrepi po strategiji in ti ne bi bili zadovoljivi, torej ne bi preprečili ogrožanja, bi se lahko poseglo v vrsto rjavega medveda z odvzemom, seveda ob izpolnjenih ostalih pogojih. Enako velja tudi za pogoj, da odvzem ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije rjavega medveda. To ni niti navedeno, še manj dokazano, še posebej v smislu 26. člena Zakona o ohranjanju narave. Ta določa, da je vrsta v ugodnem stanju, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo verjetno dovolj veliki tudi v prihodnje. V tem smislu bi MNVP moral obrazložiti omenjeni pogoj. Pa tega ni storil, saj manjkajo navedbe in dokazi o tem, da je habitat medveda za dolgoročno ohranitev dovolj velik in da bo verjetno to tudi v prihodnje … MNVP bi moral tudi dokazati, da habitat medveda ustreza določilom 22. in naslednjim členom Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kjer je govora o ukrepih varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja habitatov živalskih vrst. Zato gre tukaj za kršitev strategije upravljanja z rjavim medvedom in 26. člena ZON, kar seveda pomeni tudi kršitev določb ZUP, ki govorijo o obrazložitvi odločbe (člen 214).
IV. Strokovno mnenje iz 2. odstavka 8. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah mora na podlagi ugotovitev o stanju vrste v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave vsebovati tudi:
– stališče do obstoja primerov in pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena,
– oceno o vplivu poškodovanja, zastrupitve, usmrtitve, odvzema iz narave, ujetja ali vznemirjanja na ohranitev ugodnega stanja populacije,
Analiza pisnih strokovnih mnenj, ki jih je posredoval Zavod za gozdove Slovenije kaže, da ta mnenja, vsaj večina ne, ne vsebujejo vseh elementov po določilih 2. odstavka 8. člena uredbe. Tako je glede prvih dveh alinej navedeno večinoma v tem smislu, da je predlagani izredni odvzem iz narave z odstrelom navedenega medveda v skladu s 1. odstavkom 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ker predstavlja zagotavljanje varnosti ljudi na gosteje naseljenemu območju in da izredni odvzem z odstrelom ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije rjavega medveda. Seveda omenjeno ne more biti stališče iz prve alineje oz. ocena o vplivu odvzema z odstrelom v smislu 2. alineje. Če bi to bilo, bi bil to posmeh pravni državi, vrsti rjavi medved, Habitatni direktivi, ki zavezuje Slovenijo, in nacionalnim predpisom o ohranjanju narave in seveda tudi ZUP.
V. Seveda bi vse elemente v smislu 2. odstavka 8. člena uredbe moralo vsebovati že ustno strokovno mnenje, ki je bilo podlaga za odločanje oz. izdajo ustne določbe MNVP, če bi to sploh bilo v skladu s predpisi. V ustnih strokovnih mnenjih, če je sploh mogoče govoriti o njih, o tem večinoma sploh ni govora. Zato gre za kršitev Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.
VI. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 7. členu govori med drugim o tem, da ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje …, izpodbijane odločbe pa v izreku pisnega odpravka uporabljajo besedno zvezo »odvzem iz narave z odstrelom«, kar je v nasprotju z uredbo, ki ne pozna te besedne zveze, še posebej, ker je usmrtitev samostojno dejanje, kar pomeni, da odvzem iz narave ne more vsebovati odstrela, saj ta pomeni usmrtitev. MNVP je tako kršil omenjeno uredbo in s tem ZUP v smislu napačne uporabe materialnega prava.
VII. MNVP bi v skladu z ZUP moral dati nevladnim organizacijam iz 137. člena ZON možnost sodelovanja v postopku izdaje odločbe kot stranskim udeležencem, vendar jim te možnosti ni dal. Moral bi jih povabiti v postopek pred izdajo odločbe in jim tako omogočiti sodelovanje. S tem je kršil čl. 43 in 143. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in seveda tudi ZON. Da gre domnevno za skrajšani ugotovitveni postopek, tu ne igra vloge, saj ZON ne vsebuje izjem glede tega. Nič od tega ni bilo storjenega, zato gre za kršitev predpisov. Če pa bi se ugotovilo, da je bila ustna odločba zakonito izdana, pa bi moral upravni organ dati možnost sodelovanja nevladnim organizacijam iz 137. člena ZON v postopku na ta način, da bi jim vročil dovoljenje o odvzemu iz narave in jim s tem omogoči sodelovanje v postopku. Vendar tudi to ni bilo storjeno. Zato je tudi bil v tem smislu postopek v nasprotju z ZUP in ZON.
Na podlagi navedenega in z ozirom, da gre po našem mnenju za veliko število hudih kršitev predpisov, predlagamo da izvedete inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepate skladno s predpisi. Predlagamo še, da nas obvestite o svojih ugotovitvah in ukrepanju glede našega predloga.
Naslov za odgovor je info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Ob koncu bi še pripomnili, da je bil v zadevi dovoljenja št.: 35601-73/2021-5 z dne 11.5. 2021, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje in se je nanašal na odvzem iz narave z odstrelom enega (1) osebka vrste rjavi medveda že opravljen inšpekcijski pregled vašega inšpektorata (št. 0610-317/2021), ki ga je opravil mag. Janez Zore in ki je pokazal veliko kršitev postopkovnih in materialnih predpisov. Čeprav je bilo tedanje ministrstvo, na katero je bila prenesena pristojnost izdajanja dovoljenj za odvzem velikih zveri iz narave, sedaj MNVP z odgovornimi oseba (te so prej, kot sedaj izdajale sporna dovoljenja), obveščeno o kršitvah predpisov, se te kršitve še naprej dogajajo. Ni se mogoče izogniti vtisu, da gre za namerno kršitev predpisov, če pa ne gre za to, pa gre za strokovno nesposobnost tistih, ki izdajajo dovoljenja. Menimo, da je to še dodatni razlog za to, da opravite predlagani inšpekcijskih pregled. Glede na vse navedeno še predlagamo, da je pregled prednosten, saj MNVP na veliko izdaja dovoljenja za odstrel medvedov.
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Zanjo Vlado Began
Priloga:
– dokumentacija zadeve št. 0610-317/2021
– uvodoma navedena dovoljenja in drugi dokumenti v zvezi s tem