Okrožno državno tožilstvo v Celju
Celje
odtce@dt-rs.si
31.7.2023
Prijava zaradi suma storitve kaznivega dejanja
Spoštovani!
V medijih smo lahko brali, da je 13-letni Amadej Matevžič s Frankolovega na Šmartinskem jezeru pri Celju ulovil orjaškega soma, dolgega 2,46 metra, težkega približno 90 kg. Z očetom Ervinom sta se uro in pol borila s somom oz. ga utrujala, da sta ga lahko spravila na suho.
Iz slik na https://www.24ur.com/novice/slovenija/13-letni-amadej-ulovil-orjaskega-soma-dolgega-246-metra.html je razvidno, da je som kar nekaj časa ležal na travi, kjer je bilo mogoče tudi kamenje in da je Amadej ležal zraven njega ali ga z rokami prijemal na različne načine. Amadej je soma tudi polil z vodo, kot je to razvidno iz videa na isti spletni strani. Kot je še razvidno iz omenjene spletne strani, sta A. in E. Matevžič za meritev poklicala gospodarja Ribiške družine Celje Dominika Zlodeja, ki je ocenil dolžino ujetega soma. Po fotografiranju sta soma spustila nazaj v jezero, vsaj tako piše v medijih.
»Šla sva po krape in jih do 13. ure tudi veliko ujela. Amadej je imel že dolgo palico v vodi, menil sem, da so manjše ribe že pojedle vabo, in sem mu dejal, naj jo menja,« je tudi povedal Ervin Matevžič. (https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ste-slisali-kaj-se-je-zgodilo-na-smartinskem-jezeru-andrej-lovil-krapa-izvlekel-posast/)
Po 4. členu Pravilniku o komercialnih ribnikih se morajo ujete ribe takoj nepoškodovane vrniti v ribnik ali takoj usmrtiti na način, da se ribe ne muči. Podobno je določeno v 15. členu Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, kjer je določeno, da se morajo ujete ribe takoj žive spustiti nazaj na prostost v vodo ali usmrtiti na način, da se rib ne muči in da jih je dovoljeno prijemati samo z mokro roko.
Iz opisa dogodka na mnogih spletnih straneh, ki so poročale o tem ulovu, je razvidno, da Amadej in Ervin Matevžič nista takoj po ulovu soma vrnila nazaj v ribnik ali ga usmrtila, kot bi to morala storiti. To je razvidno tudi iz tega, da sta poklicala gospodarja Ribiške družine Celje Dominika Zlodeja, ki je, ko je prišel, ocenil dolžino soma. Vprašanje je, v kolikem času je prišel omenjeni gospodar na kraj dogodka in koliko časa je som ležal na suhem, da so ga potem vrnili v jezero. V vsakem primeru pa ni bil takoj po ulovu vrnjen v jezero ali usmrčen, kot bi to glede na predpise moralo biti. S tem sta omenjena ravnala v nasprotju s predpisi.
Dejstvo je, da čeprav naj bi bil som po določenem času vrnjen v ribnik, ni bil vrnjen nepoškodovan, kot to zahtevajo predpisi o ribolovu. Kajti po uri in pol borbe, utrujanju in vlečenju na suho je zaradi trnka sigurno imel poškodovano ustno votlino. Zato tudi ni mogel biti nepoškodovan vrnjen v ribnik, pri čemer pa je vprašanje, kakšne poškodbe je imel na telesu, saj je kar nekaj časa ležal na travi, kjer so mogoče bili v travi tudi kakšni kamni in drugi predmeti, ki so mu ranili luske, tudi zrak za njegovo telo, ki nujno rabi vodo, ni bil blagodejen. Tudi dihati ni mogel na naraven način, saj ni bil v vodi, temveč na suhem, tako da mu manjkalo kisika. Som se je ves čas boril za kisik in s tem za življenje. Verjetno je bil som dalj časa na suhem in brez vode, koliko časa sicer ni jasno. Vse to je bilo trpinčenje soma, seveda nepotrebno. Tudi v tem primeru gre za kršitev predpisov. Ali je som po vrnitvi v jezero sploh preživel, glede na to, da je bil poškodovan in pod hudim stresom, ni znano, znano pa je, da mnoge ribe ne preživijo.
Menimo tudi, da gre v omenjenem primeru za sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu KZ-1, saj je som nekaj časa ležal na suhem na travi izven vode, čeprav bi moral biti takoj vrnjen nepoškodovan v ribnik. Pri tem je som vsekakor zelo trpel, saj biti na suhem ni del njegovega naravnega življenja. Vpra med drugim je tudi, kako je sploh lahko dihal, ko je bil na suhem. Vsekakor je trpel za pomanjkanjem kisika. Gre za sum surovega ravnanja z živaljo in povzročanja trpljenja po nepotrebnem. Poleg tega je zelo trpel, ko so ga dolgo časa utrujali in nato zvlekli na suho, kar vse je trajalo uro in pol. Ker sta oba prej omenjeni osebi ribiča že kar nekaj let, ni dvomiti v to, da sta vedela, da ribe pri načinu ribolova Ujemi in spusti trpijo, vsekako nepotrebno, in da sta se s tem v konkretnem primeru tudi molče strinjala, kar izhaja iz poteka dogodkov. Naklep, vsaj direkten, je vsekakor podan.
Način ribolova Ujemi in spusti, ki je bil uporabljen v tem primeru, je še posebej krut do živali, saj jih sprva poškoduje, nato pa takšne poškodovane spusti nazaj v vodo. Ribe, ki preživijo to dejanje, mnoge namreč ne, sicer živijo dalje, vendar živijo v trpljenju, saj so bolj ali manj poškodovane. Zato lahko ribe hudo trpijo, še posebej, če imajo odprte rane v svojem telesu, npr. v škrgah, prebavilih ali drugih notranjih organih, največ poškodb pa je v ustih. Vse to pa nastane zaradi trnka ali pa zaradi nepravilnega rokovanja z ujeto ribo, preden se jo izpusti nazaj v svobodo. Mnoge ribe pa umrejo zaradi stresa, ki ga doživijo med utrujanjem oz. vlečenjem na kopno. Čim dlje traja utrujanje, tem večji je stres. Med utrujanjem trpi riba pomanjkanje kisika, v mišicah se sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na delovanje mišičnega sistema in tako tudi srca. Ribo lahko zadene kap.
Veliko je znanstvenih študij, ki dokazujejo, da tudi ribe čutijo bolečine in zato trpijo. Prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., iz Inštituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da imajo ribe nociceptorje za zaznavanje bolečine, obstajajo preproste povezave do preprostih možganov in imajo celo lastne snovi, ki omilijo bolečino. Raziskave so potrdile, da ima bolečina fiziološke in vedenjske posledice. Pomembno dejstvo je tudi, da se ribe znajo in naučijo izogibati bolečinskim dražljajem. Prof. dr. Vlasta Jenčič še pravi, da ribe občutijo tudi strah in stres. Mnogi menijo, da je način ribolova Ujemi in spusti mučenje živali, s čimer se tudi mi strinjamo. Gre za grob poseg v naravno življenje ribe, ki je po slovenski zakonodaji čuteče živo bitje. Zelo zavržno in nemoralno je, da nekdo povzroča čutečemu živemu bitju neizmerno trpljenje in mogoče celo smrt, da se lahko z njo slika in hvali z njo kot trofejo. Več o trpljenju rib pri ribolovu je na spletni strani https://www.lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu/trpljenje-rib/
Tudi med ribiči se najde kdo, ki je proti ribolovu Ujemi in spusti. Eden izmed njih je Zdravko Zajc iz Ljubljane, ki je v javnem pismu, objavljenem v ljubljanskem Dnevniku (3. junij 2023) med drugim zapisal: »Način ribolova ujemi-izpusti je zame tipičen primer mučenja živali. Ne razumem, kakšen užitek imajo ribiči, ko v enem dnevu ulovijo 30 in več rib, se z njimi fotografirajo in rečejo, da so jih nepoškodovane vrnili v vodo. Kako nepoškodovano, če pa jo je ujel na jekleni trnek, čeprav je brezzalustnik? Rana je rana in večina ribičev ve kako boli, kadar se je po nesreči »špiknil« s trnkom«. In še: »V ponedeljek, 29. 5. 2023, je naša RD vložila v Soro okoli 200 kg (približno 600 rib) postrvi šarenke, vzgojene v ribogojnici. To se pravi, da se bodo pet dni zatem prišli »tekmovalci« iz vse Slovenije izživljati se nad temi ubogimi ribami, ki se še niso navadile živeti (hraniti) v naravnem okolju in so dovzetne na vsako vabo, ki jim jo ponudiš. Lahko jo ujame vsak amater. Ampak ti profesionalni »tekmovalci« štejejo, kdo jih bo več ujel (prešpikal) in si zato celo delijo pokale. Dokazano je, da več kot polovica teh rib pogine zaradi šoka. Škoda je veliko večja, kot pa je pobranega denarja od štartnine.« (https://www.dnevnik.si/1043025225/mnenja/pisma-bralcev/se-o-mucenju-zivali)
Na podlagi navedenega predlagamo, da ugotovite dejansko stanje v zvezi ulovom uvodoma navednega soma in v kolikor je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, sprožite ustrezen kazenski postopek.
Pozivamo vas, da nas obvestite o poteku postopka in eventualnih ukrepih, ki ste jih sprejeli.
Lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Celju:
Številka: Kt/17890/2023 KL/kl
Datum: 1.12.2023
Na podlagi prvega odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) izdajam naslednji
s k I e p :
Prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja Koalicije proti lovu, ribolovu, mesu in mleku z dne 31. 7. 2023 v zvezi s poročilom Policijske postaje Celje, št. 2300-4039490/2254618/ 12139095/2023 z dne 27. 10. 2023, zoper osumljenca: ERVIN MATEVŽIČ, s stalnim bivališčem na naslovu Frankolovo 19c, Frankolovo, zaradi kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena Kazenskega zakonika (KZ-1)
z a v r ž e m ,
ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje.
O b r a z l o ž i t e v :
Dne 31. 7. 2023 je Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku (v nadaljevanju Koalicija) na tukajšnje tožilstvo po elektronski pošti vložila prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena KZ-1, zoper Amadeja Matevžiča (ki se vodi ločeno pod številko Kt/17891/2023) in zoper Ervina Matevžiča, iz katere izhaja, da je Amadej Matevžič dne 19. 7. 2023 po 13.00 uri v Šmartinskem jezeru ulovil orjaškega soma, dolgega 2,46 metra, težkega približno 90 kg, s katerim sta se skupaj z očetom Ervinom Matevžičem borila uro in pol oz. ga utrujala, da sta ga lahko spravila na suho in ga nato nista takoj vrnila nazaj v vodo ali ga usmrtila, temveč sta ga poškodovanega zaradi trneka ter izmučenega po uri in pol borbe vlečenja na suho pustila kar nekaj časa ležati na suhem tako, da mu je manjkalo kisika in se je ves čas boril za kisik in s tem za življenje, kar vse je bilo nepotrebno trpinčenje soma, glede katerega tudi ni znano, če je sploh preživel.
Navedena prijava zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena KZ-1 je bila v preveritev odstopljena na Sektor kriminalistične policije, ki jo je v pristojno poslovanje odstopil na Policijsko postajo Celje, ki je po izvedenih aktivnostih na tukajšnje tožilstvo na podlagi desetega odstavka 148. člena ZKP podala v uvodu citirano poročilo z dne 27.10. 2023, saj so ocenili, da ni podlage za kazensko ovadbo.
Po proučitvi spisa se strinjam z zaključki policistov in ocenjujem, da v obravnavanem primeru ni podan utemeljen sum storitve naznanjenega kaznivega dejanja.
Kaznivo dejanja mučenja živali po prvem odstavku 241. člena KZ-1 stori, kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje. Za to kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta.
Iz listin v spisu in tudi javnih objav, na katere se sklicuje Koalicija, nedvomno izhaja, da je otrok Amadej Matevžič, rojen 4. 3. 2012, dne 19. 7. 2023 po 13.00 uri v Šmartinskem jezeru ulovil orjaškega soma, dolgega 2,46 metra, težkega približno 90 kg, katerega je slednji skupaj z očetom Ervinom Matevžičem spravil na suho, kjer je bil som tudi fotografiran in so fotografije tudi bile javno objavljene.
Ervin Matevžič je povedal, da sta s sinom tega dne po predhodno kupljenih kartah pri Ribiški družini Celje lovila ribe z ribiškimi palicami nižjega cenovnega razreda po sistemu »ujemi- spusti«, ko se je na sinovo vabo ujel som. Sin se je kar nekaj časa mučil z ribo, pri tem pa mu je pomagal tudi sam. Ko sta ribo potegnila do obale, sta videla, da se je na vabo ujel zelo velik som. Ko je som še plaval v plitki vodi, je poklical oskrbnika ribiške družine Dominika Zlodeja, kateremu je povedal, da je sin ulovil dvometrsko zverino. Ker se je Zlodej v tem času nahajal v neposredni bližini, le nekaj minut stran, se je pripeljan na mesto, kjer sta lovila. S sinom sta bila oba v jezeru do pasu in sta ribo z mokrimi rokami potegnila na suho. Na tleh je bila trava, sin pa je ribo ves čas polival z vodo. Pri snemanju je bil trnek, ki se je somu zapel na zunanjo stran čeljusti, strokovno odstranjen in som je bil nepoškodovan odložen nazaj v vodo, kjer je nato splaval nazaj v globino. Še pred vrnitvijo soma v vodo pa je posnel nekaj fotografij. Som je ležal na travi in ne na kamenju, ves čas pa sta se ga s sinom dotikala z mokrimi rokami in sta ga nepoškodovanega spustila nazaj v vodo ter ga na suhem nista zadrževala po nepotrebnem in som tudi ni bil dlje časa na kopnem. Som tudi ni bil poškodovan v ustni votlini, saj se mu je trnek zapel na zunanjo stran čeljusti, kjer je nastala zgolj rana, trnek pa je bil strokovno odstranjen.
Takšne njegove navedbe je potrdil Dominik Zlodej, dolgoletni ribič in skrbnik Ribiške družine Celje, ki je povedal, da seje ob prejemu klica Ervina Matevžiča nahajal v bližini in odšel na kraj, kjer je videl, kako sta Ervin Matevžič in njegov sin stala do pasu v vodi ob somu. Po tem, ko so se dogovorili, da soma potegneta na kopno, da bi ga poslikala, sta ga skrbno potegnila na travnato površino, kjer je Ervin somu s kože, v katero se mu je zapel trnek, slednjega odstranil, nato pa so ga na hitro poslikali in sta soma nemudoma vrnila nazaj v vodo in poskrbela, da je som zaplaval nazaj v globino. Amadej je več čas skrbno polival soma, katerega sta se dotikala z mokrimi rokami Soma in ga nista mučila ali se nad njim kako drugače izživljala. Pojasnil je še, da tako velik som ni tako zelo občutljiv na dotik človeških rok kot kakšne manjše ribe, saj je njegova površina kože velika in pri tako veliki ribi tudi ne more priti do toplotnega udara kot pri kakšni manjši ribi, ki ima telesno temperaturo okoli 10 stopinj in jo lahko človeška roka s 36 stopinjami pregreje.
Glede na vse navedeno, ko je zaključiti, da je Ervin Matevžič skrbnika Ribiške družine Celje Dominika Zlodeja na kraj ulova poklical takoj, ko je opazil, da gre za večjega soma, pri čemer je skrbnik na kraj takoj tudi prišel in sta ob njegovem prihodu Matevžiča, ki sta imela veljavno karto za lovljenje rib, stala ob somu v vodi do pasu in so se skupaj dogovorili, da soma zaradi fotografiranja Matevžiča potegneta na kopno, kamor sta ga tudi potegnila na travnato površino in mu s kože odstranila trnek, nato pa so ga na hitro poslikali ter ga je Amadej ves čas tudi polival z vodo, kar izhaja tudi iz javnih objav, dotikala pa sta se ga le z mokrimi rokami in sta soma po fotografiranju nemudoma tudi vrnila nazaj v vodo ter poskrbela, da je zaplaval nazaj v globino, pri čemer je bil ves čas prisoten tudi ribiški čuvaj Ribiške družine Celje, zaključujem, da ovadenemu Ervinu Matevžiču ni mogoče utemeljeno očitati storitve naznanjenega kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena KZ-1, da bi torej surovo ravnal z živaljo ali ji po nepotrebnem povzročal trpljenje, zaradi cesarje bilo potrebno vloženo kazensko prijavo Koalicije v zvezi s poročilom Policijske postaje zavreči, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
PRAVNI POUK:
Če se tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena, z odločitvijo o zavrženju ovadbe ne strinja, ima pravico, da na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku sam začne s kazenskim pregonom zoper osumljenca v roku 30 dni od prejema tega sklepa tako, da pri Okrajnem sodišču v Celju predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali vloži obtožni predlog.
_______
Enako odločitev je tožilka sprejela tudi v primeru Amadeja Matevžiča!
Katja Leban
okrožna državna tožilka svetnica
OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO
V CELJU
Ljubljanska cesta 5
3000 Celje
Predlog za ponovno obravnavo suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali
Spoštovani!
S sklepom št. Kt/17890/2023 KL/kl z dne 1.12.2023 je okrožna državna tožilka svetnica Katja Leban (v nadaljevanju: tožilstvo) zavrgla našo prijavo z dne 31. 7. 2023 zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper osumljenca: ERVIN MATEVŽIČ, s stalnim bivališčem na naslovu Frankolovo 19c, Frankolovo, zaradi kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Menimo, da je bila prijava zavržena vsaj preuranjeno, če ne že nezakonito, in to iz razlogov, ki jih navajamo v nadaljevanju.
1. Tožilstvo se strinja z zaključki policije in meni, da ni podan utemeljen sum storitve naznanjenega kaznivega dejanja. Seveda policisti, ki so sodelovali pri izdelavi poročila, niso strokovnjaki, ki bi lahko presojali, ali je prišlo do mučenja soma, torej surovega ravnanja ali povzročanja nepotrebnega trpljenja, kar je bistvo 341. člen KZ-1. Zato oni ne morejo presojati ali je prišlo do mučenja ribe ali ne. Tudi tožilstvo tega ne more narediti, saj ni strokovnjak glede živali. Potrebno bi bilo angažirati izvedenca ustrezne stroke, ki bi presodil, ali je prišlo do mučenja ali ne. Samo izvedenec bi lahko presodil, kaj za ribo pomeni uro in pol vlečenja na suho in kaj pomeni, če je riba dalj časa izven vode na suhem in leži travi, med katero pa je verjetno tudi kakšen kamen. Izvedenec bi tudi lahko pojasnil, kakšne poškodbe je povzročil trnek v ustni votlini ribe (ali pa zunaj nje), ko je vlečenje trajalo več kot eno uro. Nemogoče je, da bi bil som nepoškodovan vrnjen v vodo, kot to izhaja iz izpovedbe osumljenca, saj trnek povzroči poškodbo telesa ribe – logično je, da dlje kot traja vlečenja na suho, večja je lahko poškodba. Tožilstvo ni pridobilo mnenja izvedenca, kar je nepravilno in tudi nezakonito. Zanimivo je, zakaj je bil som povlečen na suho, saj so bile fotografije ulova narejene že v vodi, ko sta oba oče in sin Matevžič držala soma, ki ga je verjetno slikal D. Zlodej.
2. Tožilstvo se je oprlo na dejansko stanje, ki ga je ugotovila policija tako, da je »zaslišala« osumljenca Ervina Matevžiča in gospodarja RD Celje Dominika Zlodeja, torej osebi, ki sta vpleteni v sporni ulov soma, drugi osumljenec, torej sin E. Matevžiča pa ni smel govoriti. Zakaj? Mogoče zato, da ne bi povedal česar, kar bi obremenilo očeta? Jasno je, da nobeden od njiju ne bo obremenil samega sebe, zaradi česar njuni »izpovedbi« nimata kakšne posebne teže. Policija bi morala pregledati tudi spletne strani, ki so poročale o omenjenem ulovu, pregledati video s kraja samega, ki ga je verjetno posnel osumljeni E. Matevžič in je javno dostopno, pridobiti mnenje izvedenca ustrezne stroke, ugotoviti, kakšna so pravila ribolova po načinu Ujemi in spusti, da ne gre za mučenje živali in podobno. Vsega tega v poročilu ni, zato je jasno, da gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Poročilo tako ne more biti podlaga za zaključek, da ni bilo mučenja.
3. Že iz izpovedbe E. Matevžiča, ki je navedeno v sklepu tožilstva, je razvidno, da je imel som rano na čeljusti in tako ni mogel biti nepoškodovan vrnjen v vodo, kot to zahteva 4. člen Pravilniku o komercialnih ribnikih, tudi takoj se ni vrnil v ribnik, saj je bil iz vode kar nekaj časa, kot je to mogoče sklepati iz javno objavljenih slik. Torej je že sam E. Matevžič priznal kršenje omenjenega predpisa, seveda glede na navedbo v samem sklepu tožilstva št. Kt/17890/2023 KL/kl.
4. Kot že navedeno, bi morala policija ugotoviti, kakšna so pravila ribolova po načinu Ujemi in spusti, vendar tega ni storila. Eako velja tudi za tožilstvo, Kot navaja državni Zavod za ribištvo Slovenije, je potrebno pri omenjenem ribolovu uporabiti trnek enojček brez zalusti in upoštevati še naslednje:
– Ribe se ne dvigujejo iz vode ali pa za čimkrajši čas, maksimalno do 60 sekund.
– Uporabljajo se podmetalke iz silikonske mreže in brez vozlov.
– Če je že potrebno, se ribe prijemajo samo z mokrimi rokami, najbolje pa, da se odpne samo vaba in se ribe niti ne dotika.
– Ribiči naj imajo s seboj klešče za odpenjanje, s katerimi se odpne globlje zasajene trnke.
– Ne dotika se ribjih škrg in oči.
– Če se ribe spuščajo v tekočo vodo, se jih ne spušča v deroče dele ampak v zatišne, da si lahko dobro opomorejo in odplavajo same.
Gre sicer za priporočila, vendar so to pravila, ki vsaj nekoliko ščitijo ribe pri tem načinu ribolova.
Vse to bi morala policija, ki je opravljala zbiranje obvestil, preveriti, seveda poleg tega, ali je bil som nepoškodovan in takoj vrnjen v vodo, kot to zahtevajo predpisi. Na ta način bi lahko ugotovila, ali so bili pri ulovu soma kršeni predpisi ali ne. Po mnenju Zavoda za ribištvo Slovenije, ki je priloženo, je bil obravnavani ribolov soma neetičen. In od neetike do kršitve predpisov je zelo majhen korak ali pa ga sploh ni.
5. Kot izhaja iz priložene dokumentacije, je v omenjeni zadevi ribiški inšpektor Janez Mulej kontaktiral z Dominikom Zlodejem, gospodarjem Ribiške družine Celje, in ugotovil, da je ta nekaj dni po ulovu omenjenega soma našel poginulega soma, za katerega pa meni, da ni bil prej omenjeni som, saj je bil nekoliko manjši. D. Zlodej je tega soma odstranil in pokopal. Vprašanje je, ali je D. Zlodej ali kdo drug v smislu 20. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu o poginu soma nemudoma obvestil center za obveščanje, kar je bil dolžan storiti. To je pomembno tudi zaradi tega, da bi se ugotovil vzrok pogina: ali je bil pogin posledica starosti ribe ali pa je pogin posledica človekovega posega v to čuteče živo bitje: torej, ali je pogin posledica nepravilnega ravnanja pri ulovu nesrečnega in trpečega soma iz te zadeve, ki naj bi bil star kakšnih 50 let. Če se izkaže to zadnje, bi lahko šlo za kvalificirano obliko mučenja živali v smislu 4. odst. 342. člena KZ-1.
6. Še nekaj dejstev v zvezi z ribolovom po načinu Ujemi in spusti:
– Dlje ko traja utrujanje ribe, pod večjim stresom (če to traja uro in pol, kot pri nesrečnem somu, je stres lahko zelo velik). Deloma zaradi vzrokov, ki nastanejo med utrujanjem, eden od njih je pomanjkanje kisika, se v mišicah ribe sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na delovanje celotnega mišičnega sistema. Seveda tudi srčne mišice.
– Čas, ki ga lahko riba preživi izven vode, preden se ji začnejo sušiti škržni lističi, je približno 30 sekund, ve se, kaj škrge pomenijo za ribe. (koliko časa je nesrečni som preživel izven vode?)
– Zaradi nepravilnega ravnanja ima riba lahko poškodovane notranje organe. (kakšno je bilo rokovanje pri somu?)
In še nekaj »napak« pri ribolovu Ujemi in spusti:
– Izpostavljanje zraku (po nekaterih podatkih je smrtnost rib, ki so izven vode 30 s -> 38%, pri 60 s pa kar 72%).
– Predolgo utrujanje.
– Nepravilno rokovanje ter poškodba organov (poškodbe škrg zaradi kontakta ter notranjih organov zaradi premočnih stiskov).
– Dvigovanje ribe za čeljust.
– Polaganje ribe na tla. (som je kar nekaj časa preživel na tleh)
Vse našteto pa ob visokih temperaturah še dodatno povečajo negativne efekte na ribah. (nesrečni som je bil ulovljen sredi poletja, ko so bile visoke temperature) Navesti je potrebno tudi to, da v trenutku, ko se je riba, torej som, zapela, je le-ta začela doživljati v svojem telesu stres, pretok njene krvi se je znatno povečal, prav tako stopnja adrenalina in tudi dihanje je postalo hitrejše. Prav tako je potrebno vedeti, da se pri vsem tem »vklopi« tudi endokrini sistem, ki nadzoruje žleze in vpliva na izločanje hormonov. Vse to pa pri ribi povzroč strah!
7. Ob koncu bi pripomnili še to, da tudi nekateri ribiči smatrajo ribolov po načinu Ujemi in spusti za mučenje rib, kar je razvidno iz pisma, ki je bilo objavljeno v rubriki Pisma bralcev v ljubljanskem Dnevniku.
Za konec pa še to. V Švici in Nemčiji velja ribolov z Ujemi in izpusti za nehumanega in je zdaj prepovedan.6
Na podlagi navedenega menimo, da obstaja sum mučenja živali v smislu 341. člena KZ-1, zato predlagamo, da tožilstvo na novo odpre to zadevo in vsestransko preveri dogodek, tudi s postavitvijo izvedenca, mogoče s poizvedbo pri Zavodu za ribištvo Slovenije, pregleda javno objavljene slike lova soma in tudi video …
Predlagamo tudi, da nas o svojem postopanju v zvezi s tem predlogom obvestite.
Hvala in lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Ker državna tožilka ni odgovorila, smo podali predlog za strokovni nadzor nad delom državne tožilke:
Vrhovno državno tožilstvo RS
Vilharjeva cesta 23
1000 Ljubljana
25.1.2025
Zadeva: predlog za strokovni nadzor nad delom državne tožilke
Spoštovani!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku je na Okrožno državno tožilstvo v Celju vložilo prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja, datirano z 31.7.2023. Šlo je za sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali pri ribolovu, ko sta oče in sin Matevžič po sistemu Ujemi in spusti ujela zelo velikega soma, se slikala z njim in ga nato vrnila nazaj v Šmartinsko jezero. Prijava se nahaja v tožilskem spisu št. Kt/17890/2023 KL/kl. S sklepom z isto opravilno številko in datumom 1.12.2023 je Katja Leban, okrožna državna tožilka svetnica prijavo zavrgla, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenec Ervin Matevžič storil naznanjeno kaznivo dejanje.
Z dopisom z dne 16.4.2024 je Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku na Okrožno državno tožilstvo v Celju vložilo predlog za ponovno obravnavo suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali. Koalicija namreč smatra, da je bila prijava zavržena vsaj preuranjeno, če že ne nezakonito in to iz razlogov, navedenih v omenjenem predlogu. Predlog je v prilogi. Koalicija na ta predlog še do danes ni dobila nobenega odgovora.
Kot že navedeno, koalicija na svoj predlog z dne 16.4.2024 ni dobila nobenega odgovora. Menimo, da je to nedopustno, saj morajo državni organi na dopise odgovarjati, kar izhaja že iz samega »bontona«, poleg tega pa je odgovor izraz spoštovanja in varovanja dostojanstva tistega, ki je dopis poslal. Vse to izhaja vsaj iz 34. člena slov. ustave, ki zavezuje tudi tožilske organe.
Menimo, da je okrožna državna tožilka nezakonito zavrgla našo prijavo zaradi suma kaznivega dejanja mučenja živali in zato predlagamo izvedbo strokovnega nadzora nad delom omenjene tožilke v zadevi Kt/17890/2023 KL/kl. Svoj predlog utemeljujemo kot to sledi v nadaljevanju.
1. Tožilstvo se strinja z zaključki policije in meni, da ni podan utemeljen sum storitve naznanjenega kaznivega dejanja. Seveda policisti, ki so sodelovali pri izdelavi poročila, niso strokovnjaki, ki bi lahko presojali, ali je prišlo do mučenja soma, torej surovega ravnanja ali povzročanja nepotrebnega trpljenja, kar je bistvo 341. člen KZ-1. Zato oni ne morejo presojati ali je prišlo do mučenja ribe ali ne. Tudi tožilstvo tega ne more narediti, saj ni strokovnjak glede živali. Potrebno bi bilo angažirati izvedenca ustrezne stroke, ki bi presodil, ali je prišlo do mučenja ali ne. Samo izvedenec bi lahko presodil, kaj za ribo pomeni uro in pol vlečenja na suho in kaj pomeni, če je riba dalj časa izven vode na suhem in leži travi, med katero pa je verjetno tudi kakšen kamen. Izvedenec bi tudi lahko pojasnil, kakšne poškodbe je povzročil trnek v ustni votlini ribe (ali pa zunaj nje), ko je vlečenje trajalo več kot eno uro. Nemogoče je, da bi bil som nepoškodovan vrnjen v vodo, kot to izhaja iz izpovedbe osumljenca, saj trnek povzroči poškodbo telesa ribe – logično je, da dlje kot traja vlečenja na suho, večja je lahko poškodba. Tožilstv oni pridobilo mnenja izvedenca, kar je nepravilno in tudi nezakonito. Zanimivo je, zakaj je bil som povlečen na suho, saj so bile fotografije ulova narejene že v vodi, ko sta oba oče in sin Matevžič držala soma, ki ga je verjetno slikal D. Zlodej.
2. Tožilstvo se je oprlo na dejansko stanje, ki ga je ugotovila policija tako, da je »zaslišala« osumljenca Ervina Matevžiča in gospodarja RD Celje Dominika Zlodeja, torej osebi, ki sta vpleteni v sporni ulov soma, drugi osumljenec, torej sin E. Matevžiča pa ni smel govoriti. Zakaj? Mogoče zato, da ne bi povedal česar, kar bi obremenilo očeta? Jasno je, da nobeden od njiju ne bo obremenil samega sebe, zaradi česar njuni »izpovedbi« nimata kakšne posebne teže. Policija bi morala pregledati tudi spletne strani,[1] ki so poročale o omenjenem ulovu, pregledati video s kraja samega, ki ga je verjetno posnel osumljeni E. Matevžič in je javno dostopno,[2] pridobiti mnenje izvedenca ustrezne stroke, ugotoviti, kakšna so pravila ribolova po načinu Ujemi in spusti, da ne gre za mučenje živali in podobno. Vsega tega v poročilu ni, zato je jasno, da gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Poročilo tako ne more biti podlaga za zaključek, da ni bilo mučenja.
3. Že iz izpovedbe E. Matevžiča, ki je navedeno v sklepu tožilstva, je razvidno, da je imel som rano na čeljusti in tako ni mogel biti nepoškodovan vrnjen v vodo, kot to zahteva 4. člen Pravilniku o komercialnih ribnikih, tudi takoj se ni vrnil v ribnik, saj je bil iz vode kar nekaj časa, kot je to mogoče sklepati iz javno objavljenih slik. Torej je že sam E. Matevžič priznal kršenje omenjenega predpisa, seveda glede na navedbo v samem sklepu tožilstva št. Kt/17890/2023 KL/kl.
4. Kot že navedeno, bi morala policija ugotoviti, kakšna so pravila ribolova po načinu Ujemi in spusti, vendar tega ni storila. Enako velja tudi za tožilstvo, Kot navaja državni Zavod za ribištvo Slovenije, je potrebno pri omenjenem ribolovu uporabiti trnek enojček brez zalusti in upoštevati še naslednje:
– Ribe se ne dvigujejo iz vode ali pa za čimkrajši čas, maksimalno do 60 sekund.
– Uporabljajo se podmetalke iz silikonske mreže in brez vozlov.
– Če je že potrebno, se ribe prijemajo samo z mokrimi rokami, najbolje pa, da se odpne samo vaba in se ribe niti ne dotika.
– Ribiči naj imajo s seboj klešče za odpenjanje, s katerimi se odpne globlje zasajene trnke.
– Ne dotika se ribjih škrg in oči.
– Če se ribe spuščajo v tekočo vodo, se jih ne spušča v deroče dele ampak v zatišne, da si lahko dobro opomorejo in odplavajo same.
Gre sicer za priporočila, vendar so to pravila, ki vsaj nekoliko ščitijo ribe pri tem načinu ribolova.
Vse to bi morala policija, ki je opravljala zbiranje obvestil, preveriti, seveda poleg tega, ali je bil som nepoškodovan in takoj vrnjen v vodo, kot to zahtevajo predpisi. Na ta način bi lahko ugotovila, ali so bili pri ulovu soma kršeni predpisi ali ne. Po mnenju Zavoda za ribištvo Slovenije, ki je priloženo, je bil obravnavani ribolov soma neetičen. In od neetike do kršitve predpisov je zelo majhen korak ali pa ga sploh ni.
5.Kot izhaja iz priložene dokumentacije, je v omenjeni zadevi ribiški inšpektor Janez Mulej kontaktiral z Dominikom Zlodejem, gospodarjem Ribiške družine Celje, in ugotovil, da je ta nekaj dni po ulovu omenjenega soma našel poginulega soma, za katerega pa meni, da ni bil prej omenjeni som, saj je bil nekoliko manjši. D. Zlodej je tega soma odstranil in pokopal. Vprašanje je, ali je D. Zlodej ali kdo drug v smislu 20. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu o poginu soma nemudoma obvestil center za obveščanje, kar je bil dolžan storiti. To je pomembno tudi zaradi tega, da bi se ugotovil vzrok pogina: ali je bil pogin posledica starosti ribe ali pa je pogin posledica človekovega posega v to čuteče živo bitje: torej, ali je pogin posledica nepravilnega ravnanja pri ulovu nesrečnega in trpečega soma iz te zadeve, ki naj bi bil star kakšnih 50 let. Če se izkaže to zadnje, bi lahko šlo za kvalificirano obliko mučenja živali v smislu 4. odst. 342. člena KZ-1.
6. Menimo, da je tožilka ravnala pristransko oz. enostransko in tako nezakonito, saj mora tožilec dobro preveriti obe strani. Ob tem še navajamo, da v celoti vztrajamo pri naših navedbah iz predloga z dne 16.4.2024.
Na podlagi navedenega predlagamo, da Vrhovno državno tožilstvo RS v smislu 173. člen Zakon o državnem tožilstvu – ZDT-lizvede strokovni nadzor nad delom državne tožilke Katje Leban v zadevi Kt/17890/2023 KL/kl. Pravtako predlagamo, da nas obvestite o svojih dejanjih glede našega predloga o strokovnem nadzoru.
Odgovor lahko posredujete na naš e-naslov info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
————
[1] https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/osupljiv-ulov-13-letnega-amadeja-tik-pred-neurjem-je-ujel-2-46-metra-dolgega-
soma/675668 ali https://www.24ur.com/novice/slovenija/13-letni-amadej-ulovil-orjaskega-soma-dolgega-246-metra.html
[2] na https://n1info.si/novice/slovenija/osupljiv-ulov-13-letnika-ura-in-pol-borbe-za-90-kilogramskega-soma-video/
Naknadno smo dobili dopis državne tožilke iz Celja:
Številka: Kt/17890/2023 KL/kl
Datum: 13. 3. 2025
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
ZADEVA: Obvestilo v zvezi z vašim predlogom za ponovno obravnavo suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali z dne 16. 4. 2024
V zadevi številka Kt/17890/2023, zoper osumljenega Ervina Matevžiča, zaradi kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena KZ-1, vas v zvezi z vašim predlogom za ponovno obravnavo suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali z dne 16.4. 2024, katerega smo na tukajšnje tožilstvo prejeli s strani Vrhovnega državnega tožilstva dne 7. 3. 2025, obveščam, da po pregledu vloge ugotavljam, da izražate nezadovoljstvo z odločitvijo, pri čemer pa iz vsebine vloge ne izhajajo nobene takšne navedbe oziroma dodatni dokazi, ki bi vplivali na odločitev v obravnavani zadevi.
Glede na navedeno vas obveščam, da tožilstvo v okviru svojih pristojnosti kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena KZ-1, zoper Ervina Matevžiča, ne bo ponovno obravnavalo.
Pripisujem še, da ste bili v sklepu številka Kt/17890/2023 z dne 1. 12. 2023, ki vam je tudi bil vročen, poučeni, da imate v primeru, če se z odločitvijo ne strinjate, pravico sami začeti s kazenskim pregon zoper osumljenca.
S spoštovanjem,
Katja Leban, okrožna državna tožilka svetnica
Prejeli smo odgovor Vrhovnega državnega tožilstva in ta se glasi:
Številka: VDT-Tu-6-4/4/2025/4
Datum: 21. 3. 2025
KOALICIJA PROTI LOVU,RIBOLOVU,MESU IN MLEKU
info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Spoštovani!
Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS smo prejeli vašo elektronsko vlogo s predlogom za opravo strokovnega nadzora nad delom državne tožilke v zadevi Kt/17890/23, zaradi vašega nestrinjanja s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. V vlogi zatrjujete, da je tožilka nezakonito zavrgla vašo prijavo, ker menite, da tako kot policija ni strokovnjakinja, ki bi lahko presojala ali je prišlo do mučenja soma, torej surovega ravnanja in povzročanja nepotrebnega trpljenja. Menite, da bi morala angažirati izvedenca ustrezne stroke, ki bi presodil ali je prišlo do mučenja. Ne strinjate se z navedbo osumljenca, da je bil som nepoškodovan vrnjen v vodo, saj trnek povzroči poškodbo telesa ribe. Navajate priporočila Zavoda za ribištvo Slovenije o priporočilih pri ribolovu po načinu ujemi in spusti. Predlogu ste priložili tudi predlog z dne 16. 4. 2024 za ponovno obravnavo suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali naslovljen na Okrožno državno tožilstvo v Celju v že navedeni zadevi in zatrdili, da na predlog za ponovno obravnavo suma storitve kaznivega dejanja z dne 16. 4. 2024 niste prejeli odgovora. Vaš predlog z dne 16. 4. 2024 smo posredovali Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju, saj je bilo iz podatkov elektronskega vpisnika zaključiti, da navedenega predloga v tožilskem spisu ni. Iz odgovora vodje tožilstva z dne 17. 3. 2025 izhaja, da vašega predloga, preden smo jim ga posredovali, niso prejeli. Državna tožilka se je s predlogom seznanila in ocenila, da ne vsebuje navedb ali dodatnih dokazov, ki bi vplivali na odločitev v zadevi, o čemer vas je že obvestila.
Uvodoma pojasnjujemo, da zaradi nestrinjanja s tožilsko odločitvijo Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1) in Zakon o kazenskem postopku (ZKP) zoper sklepe tožilstva ne predvidevata posebnega pravnega sredstva. Državni tožilec je pri opravljanju državnotožilske službe samostojen in vezan na ustavo in zakon. V njegove odločitve v konkretnih zadevah ni dovoljeno posegati, razen s splošnimi navodili in prevzemom zadeve na zakonsko določen način (3. člen ZDT-1). Upoštevajoč vaše navedbe smo v zadevi Kt/17890/23 z vidika ažurnosti, strokovnosti in zakonitosti ter pravilnosti državnotožilske odločitve z vpogledom v elektronski vpisnik državnega tožilstva opravili pregled ključnih okoliščin in preverili državnotožilsko odločitev.
Uvodoma ugotavljamo, da sklep Kt/17890/23 o zavrženju vaše prijave zoper Ervina Matevžiča zaradi kaznivega dejanja mučenja živali po prvem odstavku 341. člena KZ-1 vsebuje razlog za zavrženje kazenske ovadbe in argumentirano obrazložitev v podporo meritorni odločitvi. Državna tožilka je v obrazložitvi sklepa korektno povzela relevantno dejstveno podlago iz vaše pisne prijave ter pri meritorni odločitvi pravilno upoštevala v predkazenskem postopku zbrana obvestila in dokaze. Iz obrazložitve sklepa je moč sklepati, da njeni vsebinski zaključki, ki jih je podredila pod strokovno ustrezen razlog za zavrženje kazenske ovadbe, temeljijo na presoji konkretnega historičnega dogodka z vidika zakonskih znakov kaznivega dejanja. Iz njene sklepne argumentacije izhaja umanjkanje utemeljenega suma, da bi ovadeni storil (očitano) kaznivo dejanje mučenja živali po 341. členu KZ-1. Pri tem pripominjamo, da se skladno z določilom 248. člena ZKP izvedenstvo odredi, kadar je za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje. V konkretnem primeru niso bile izkazane okoliščine, ki bi narekovale potrebo po postavitvi izvedenca, saj ni bilo izkazano, da bi som, ki je bil ujet in spuščen poginil. Za splošno oceno o načinu dopustnega načina ribolova po sistemu ujemi in spusti in počutju rib ob tem pa v nasprotju z vašim zatrjevanjem in pričakovanjem, odreditev izvedenca ni potrebna.
V sklepu o zavrženju je bil podan ustrezen pouk o pravicah za primer zavrženja kazenske ovadbe, in sicer, da tisti kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena prevzame pregon zoper osumljenca pred pristojnim sodiščem.
Upoštevajoč navedeno v konkretni zadevi niso izkazane okoliščine za ukrepanje Vrhovnega državnega tožilstva RS v okviru njegovih pristojnosti.
S spoštovanjem,
Nikolaja Hožič vrhovna državna tožilka vodja oddelka
Komentar:
Neverjetno je, da tako vrhovno kot okrožno tožilstvo meni, da ni podan utemeljen sum mučenja živali ob vsem, kar je bilo zapisano v prijavi in dodatnem tekstu in kar je vidno tudi internetnem posnetku ribolova nesrečnega soma. Neverjetno je, da tožilca, ki sta pravnika, menita, da ni potrebno pridobiti mnenja izvedenca, ali je prišlo do mučenja živali, saj nista kvalificirana za ugotavljanja mučenja živali v smislu bioloških in drugih nepravnih aspektov. Očitno vrana vrani ne izkljuje oči in da so za mnoge državne organe živali še vedno stvar in ne čuteče živo bitje.