Okrožno državno tožilstvo v Celju
Celje
odtce@dt-rs.si
31.7.2023
Prijava zaradi suma storitve kaznivega dejanja
Spoštovani!
V medijih smo lahko brali, da je 13-letni Amadej Matevžič s Frankolovega na Šmartinskem jezeru pri Celju ulovil orjaškega soma, dolgega 2,46 metra, težkega približno 90 kg. Z očetom Ervinom sta se uro in pol borila s somom oz. ga utrujala, da sta ga lahko spravila na suho.
Iz slik na https://www.24ur.com/novice/slovenija/13-letni-amadej-ulovil-orjaskega-soma-dolgega-246-metra.html je razvidno, da je som kar nekaj časa ležal na travi, kjer je bilo mogoče tudi kamenje in da je Amadej ležal zraven njega ali ga z rokami prijemal na različne načine. Amadej je soma tudi polil z vodo, kot je to razvidno iz videa na isti spletni strani. Kot je še razvidno iz omenjene spletne strani, sta A. in E. Matevžič za meritev poklicala gospodarja Ribiške družine Celje Dominika Zlodeja, ki je ocenil dolžino ujetega soma. Po fotografiranju sta soma spustila nazaj v jezero, vsaj tako piše v medijih.
»Šla sva po krape in jih do 13. ure tudi veliko ujela. Amadej je imel že dolgo palico v vodi, menil sem, da so manjše ribe že pojedle vabo, in sem mu dejal, naj jo menja,« je tudi povedal Ervin Matevžič. (https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ste-slisali-kaj-se-je-zgodilo-na-smartinskem-jezeru-andrej-lovil-krapa-izvlekel-posast/)
Po 4. členu Pravilniku o komercialnih ribnikih se morajo ujete ribe takoj nepoškodovane vrniti v ribnik ali takoj usmrtiti na način, da se ribe ne muči. Podobno je določeno v 15. členu Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, kjer je določeno, da se morajo ujete ribe takoj žive spustiti nazaj na prostost v vodo ali usmrtiti na način, da se rib ne muči in da jih je dovoljeno prijemati samo z mokro roko.
Iz opisa dogodka na mnogih spletnih straneh, ki so poročale o tem ulovu, je razvidno, da Amadej in Ervin Matevžič nista takoj po ulovu soma vrnila nazaj v ribnik ali ga usmrtila, kot bi to morala storiti. To je razvidno tudi iz tega, da sta poklicala gospodarja Ribiške družine Celje Dominika Zlodeja, ki je, ko je prišel, ocenil dolžino soma. Vprašanje je, v kolikem času je prišel omenjeni gospodar na kraj dogodka in koliko časa je som ležal na suhem, da so ga potem vrnili v jezero. V vsakem primeru pa ni bil takoj po ulovu vrnjen v jezero ali usmrčen, kot bi to glede na predpise moralo biti. S tem sta omenjena ravnala v nasprotju s predpisi.
Dejstvo je, da čeprav naj bi bil som po določenem času vrnjen v ribnik, ni bil vrnjen nepoškodovan, kot to zahtevajo predpisi o ribolovu. Kajti po uri in pol borbe, utrujanju in vlečenju na suho je zaradi trnka sigurno imel poškodovano ustno votlino. Zato tudi ni mogel biti nepoškodovan vrnjen v ribnik, pri čemer pa je vprašanje, kakšne poškodbe je imel na telesu, saj je kar nekaj časa ležal na travi, kjer so mogoče bili v travi tudi kakšni kamni in drugi predmeti, ki so mu ranili luske, tudi zrak za njegovo telo, ki nujno rabi vodo, ni bil blagodejen. Tudi dihati ni mogel na naraven način, saj ni bil v vodi, temveč na suhem, tako da mu manjkalo kisika. Som se je ves čas boril za kisik in s tem za življenje. Verjetno je bil som dalj časa na suhem in brez vode, koliko časa sicer ni jasno. Vse to je bilo trpinčenje soma, seveda nepotrebno. Tudi v tem primeru gre za kršitev predpisov. Ali je som po vrnitvi v jezero sploh preživel, glede na to, da je bil poškodovan in pod hudim stresom, ni znano, znano pa je, da mnoge ribe ne preživijo.
Menimo tudi, da gre v omenjenem primeru za sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu KZ-1, saj je som nekaj časa ležal na suhem na travi izven vode, čeprav bi moral biti takoj vrnjen nepoškodovan v ribnik. Pri tem je som vsekakor zelo trpel, saj biti na suhem ni del njegovega naravnega življenja. Vpra med drugim je tudi, kako je sploh lahko dihal, ko je bil na suhem. Vsekakor je trpel za pomanjkanjem kisika. Gre za sum surovega ravnanja z živaljo in povzročanja trpljenja po nepotrebnem. Poleg tega je zelo trpel, ko so ga dolgo časa utrujali in nato zvlekli na suho, kar vse je trajalo uro in pol. Ker sta oba prej omenjeni osebi ribiča že kar nekaj let, ni dvomiti v to, da sta vedela, da ribe pri načinu ribolova Ujemi in spusti trpijo, vsekako nepotrebno, in da sta se s tem v konkretnem primeru tudi molče strinjala, kar izhaja iz poteka dogodkov. Naklep, vsaj direkten, je vsekakor podan.
Način ribolova Ujemi in spusti, ki je bil uporabljen v tem primeru, je še posebej krut do živali, saj jih sprva poškoduje, nato pa takšne poškodovane spusti nazaj v vodo. Ribe, ki preživijo to dejanje, mnoge namreč ne, sicer živijo dalje, vendar živijo v trpljenju, saj so bolj ali manj poškodovane. Zato lahko ribe hudo trpijo, še posebej, če imajo odprte rane v svojem telesu, npr. v škrgah, prebavilih ali drugih notranjih organih, največ poškodb pa je v ustih. Vse to pa nastane zaradi trnka ali pa zaradi nepravilnega rokovanja z ujeto ribo, preden se jo izpusti nazaj v svobodo. Mnoge ribe pa umrejo zaradi stresa, ki ga doživijo med utrujanjem oz. vlečenjem na kopno. Čim dlje traja utrujanje, tem večji je stres. Med utrujanjem trpi riba pomanjkanje kisika, v mišicah se sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na delovanje mišičnega sistema in tako tudi srca. Ribo lahko zadene kap.
Veliko je znanstvenih študij, ki dokazujejo, da tudi ribe čutijo bolečine in zato trpijo. Prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., iz Inštituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da imajo ribe nociceptorje za zaznavanje bolečine, obstajajo preproste povezave do preprostih možganov in imajo celo lastne snovi, ki omilijo bolečino. Raziskave so potrdile, da ima bolečina fiziološke in vedenjske posledice. Pomembno dejstvo je tudi, da se ribe znajo in naučijo izogibati bolečinskim dražljajem. Prof. dr. Vlasta Jenčič še pravi, da ribe občutijo tudi strah in stres. Mnogi menijo, da je način ribolova Ujemi in spusti mučenje živali, s čimer se tudi mi strinjamo. Gre za grob poseg v naravno življenje ribe, ki je po slovenski zakonodaji čuteče živo bitje. Zelo zavržno in nemoralno je, da nekdo povzroča čutečemu živemu bitju neizmerno trpljenje in mogoče celo smrt, da se lahko z njo slika in hvali z njo kot trofejo. Več o trpljenju rib pri ribolovu je na spletni strani https://www.lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu/trpljenje-rib/
Tudi med ribiči se najde kdo, ki je proti ribolovu Ujemi in spusti. Eden izmed njih je Zdravko Zajc iz Ljubljane, ki je v javnem pismu, objavljenem v ljubljanskem Dnevniku (3. junij 2023) med drugim zapisal: »Način ribolova ujemi-izpusti je zame tipičen primer mučenja živali. Ne razumem, kakšen užitek imajo ribiči, ko v enem dnevu ulovijo 30 in več rib, se z njimi fotografirajo in rečejo, da so jih nepoškodovane vrnili v vodo. Kako nepoškodovano, če pa jo je ujel na jekleni trnek, čeprav je brezzalustnik? Rana je rana in večina ribičev ve kako boli, kadar se je po nesreči »špiknil« s trnkom«. In še: »V ponedeljek, 29. 5. 2023, je naša RD vložila v Soro okoli 200 kg (približno 600 rib) postrvi šarenke, vzgojene v ribogojnici. To se pravi, da se bodo pet dni zatem prišli »tekmovalci« iz vse Slovenije izživljati se nad temi ubogimi ribami, ki se še niso navadile živeti (hraniti) v naravnem okolju in so dovzetne na vsako vabo, ki jim jo ponudiš. Lahko jo ujame vsak amater. Ampak ti profesionalni »tekmovalci« štejejo, kdo jih bo več ujel (prešpikal) in si zato celo delijo pokale. Dokazano je, da več kot polovica teh rib pogine zaradi šoka. Škoda je veliko večja, kot pa je pobranega denarja od štartnine.« (https://www.dnevnik.si/1043025225/mnenja/pisma-bralcev/se-o-mucenju-zivali)
Na podlagi navedenega predlagamo, da ugotovite dejansko stanje v zvezi ulovom uvodoma navednega soma in v kolikor je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, sprožite ustrezen kazenski postopek.
Pozivamo vas, da nas obvestite o poteku postopka in eventualnih ukrepih, ki ste jih sprejeli.
Lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku