Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR
Ljubljana
gp.ijs@gov.si
5.9.2023
Zadeva: predlog za inšpekcijski nadzor glede ravnanja Ministrstva za naravne vire in prostor
Spoštovani!
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je:
– dne 13. 7. 2023 izdalo dovoljenje št. 35606-61/2023-2550-6, s katerim je dovolilo odstrel enega volka,
– dne 1. 2. 2023 izdalo dovoljenje št. 35606-135/2022-2550-5, s katerim je dovolilo odstrel enega volka in desetih križancev med volkom in domačim psom,
– dne 1. 2. 2023 izdalo dovoljenje št. 35606-145/2022-2550-4, s katerim je dovolilo odstrel enega volka križanca med volkom in domačim psom, pod pogojem, da ima osebek črno obarvanost kožuha.
Menimo, da je upravni postopek za izdajo dovoljenj za odstrel volkov in križancev med volkom in domačim psom potekal nezakonito, kar velja tudi za izdajo odločbe, kar obrazlagamo v nadaljevanju, kot sledi:
1. V uvodu vseh odločb bi MNVP moral navesti tudi zakonite zastopnike oz. pooblaščence strank, ki jih sicer navaja v tem delu odločbe. Tega ni storil, zato je kršil člen 212 ZUP.
2. V upravnem postopku ima lahko lastnost stranke samo oseba, o kateri pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča v tem postopku. V postopku št. 35606-61/2023-2550 nastopa tudi stranka Občina Luče iz Luč, ki pa v svoji vlogi ni izkazala, da bi se v postopku odločalo o kakšni njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Na splošno govori o škodi, ki naj bi jo povzročali volkovi in drugih zadevah, ne navaja pa ničesar konkretnega, iz česar bi izhajalo, da je kršena kakšna njena pravica ali da gre za kakšno njeno pravno korist, pa tudi o njeni obveznosti se v tem postopku ne odloča. Zato Občina Luče ne more biti stranka v tem postopku, njeno zahtevo za uvedbo postopka bi moral MNVP v smislu člena 129 ZUP s sklepom zavreči. Tega ni storil, zato je kršil omenjeni zakon. Enako velja za vlogi stranke Zavod za gozdove Slovenije v postopkih št. 35606-135/2022-2550 in št. 35606-145/2022-2550. Tudi ta organizacija ne navaja ničesar konkretnega, iz česar bi izhajalo, da je kršena kakšna njena pravica ali da gre za kakšno njeno pravno korist, pa tudi o njeni obveznosti se v tem postopku ne odloča.
3. Z dovoljenjem št. 35606-135/2022-2550-5 je MNVP dovolil odstrel desetih križancev med volkom in domačim psom, z dovoljenjem št. 35606-145/2022-2550-4 pa odstrel enega volka križanca med volkom in domačim psom, pod pogojem, da ima osebek črno obarvanost kožuha. Križanec med volkom in domačim psom ni volk in zato ni zavarovana živalska vrsta v smislu Direktive o habitatih iz leta 1992 in slovenskih predpisov: ZON in Uredbe zavarovanih prosto živečih živalskih. To pa pomeni, da je MNVP v tem smislu odločal o zadevi, o kateri sploh ni pristojen, kar pomeni, da gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
4. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 9. členu določa vsebino vloge za izdajo dovoljenja iz 7. člena. Ta mora med drugim vsebovati ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. Vsega tega v vlogah, ki so obrazložene v odločbi ni najti. Zato bi moral MNVP zahtevati dopolnitev vlog in ker tega ni storil, je kršil tako ZUP kot omenjeno uredbo.
5. V izreku odločbe št. 35606-61/2023-2550-6 se nahaja slika, kjer naj bi bilo območje odstrela. Slika je nejasna in nerazumljiva, saj iz nje ni mogoče nič razbrati, niti pisave ali kaj drugega. Zato se ne more preizkusiti, kar pomeni, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil ZUP.
6. V točki 2 izreka vseh treh odločb MNVP smiselno piše, da je odvzem iz narave dovoljen upravljavcem lovišč … To pa je v nasprotju s 4. odstavkom 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki določa, da mora dovoljenje vsebovati tudi ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki bo izvršila odvzem iz narave ter rojstni datum fizične osebe in njeno stalno ali začasno prebivališče ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. In teh podatkov v izreku oz. odločbi ni in to je v nasprotju z omenjeno uredbo. To je tudi v nasprotju z 213. členom ZUP, kjer je govora o določnosti izreka.
8. V točki 2 izreka MNVP navaja določene upravljavce lovišč, odločbo pa je vročilo nekaterim lovskim družinam, kot je to razvidno iz dela odločbe, ki govori o vročitvi. Izrek v tem delu očitno ni določen oz. jasen in natančen, saj gre za različne organizacije. V izreku morajo biti stvari jasno razvidne. MNVP je kršil 213. člen ZUP.
9. Izrek tudi ni določen v tem smislu, ko uporablja izraz »dovoli se«. Ob takšni uporabi se ne ve, kaj to pomeni: ali je obveza organizacij iz 2. točke izreka ali gre pri tem za svobodno odločitev teh organizacij in jim ni potrebno odvzeti volkov iz narave. Ker so mogoča različna tolmačenja, izrek torej ni določen in prišlo je do kršitve 213. člena ZUP. Še posebej je to »kritično« v smislu 3. točke 213. člena ZUP.
10. V 2. točki izreka so navedena imena upravljavcev lovišč. Za te organizacije se ne ve, kaj so: so stranke, stranski udeleženci …, kakšne so njihove obveznosti ali pravice in podobno. Te organizacije niso imele nobenih zahtevkov, vsaj iz spisovne dokumentacije to ni razvidno in zato ni jasno, zakaj so tam. Še posebej je to čudno, ker MNVP v obrazložitvi govori še o OZUL-ih, kar ustvarja še dodaten kaos. Izrek odločbe je nejasen in zato je kršen 213. člen ZUP. Poleg tega pa je to v nasprotju s 4. odstavkom 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki določa, da mora dovoljenje vsebovati tudi ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki bo izvršila odvzem iz narave ter rojstni datum fizične osebe in njeno stalno ali začasno prebivališče ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. In teh podatkov v izreku oz. odločbi ni in to je v nasprotju z omenjeno uredbo.
11. MNVP je izdal odločbo št. 35606-61/2023-2550-6, s katerim je dovolilo odstrel enega volka na podlagi 4. točke 1. odst. 144 ZUP. Šlo naj bi za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlašati, pa so dejstva, na katera se mora upirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana, obstajala pa naj bi nevarnost za premoženje večje vrednosti. Menimo, da niso izpolnjeni pogoji za vodenje postopka po 144. členu ZUP, kar je razvidno iz navedb v nadaljevanju. Zato gre za bistveno kršitev pravil ZUP.
11.1 MNVP je v postopku pridobil strokovno mnenje zavoda za gozdove s pisnim stališčem zavoda za varstvo narave. To kaže na to, da je izvedel posebni ugotovitveni postopek, kajti to je dejanje, ki je narejeno v smeri ugotavljanja dejanskega stanja. MNVP bi moral, če bi res šlo za pravilno uporabo člena 144 ZUP takoj (ZUP govori o ukrepih, ki jih ni mogoče odlagati, torej je treba reagirati takoj) izdati odločbo in ne čakati niti ne zaprositi za omenjena dokumenta, saj je šlo za nujno zadevo – vsaj tako MNVP trdi. Dejansko stanja pa bi bilo »izkazano« že iz same vloge stranke. In očitno ni bilo, saj sicer ne bi bila potrebna oba omenjena dokumenta. Pa še to: Če bi bilo res nekaj nujnega, zakaj je potem MNVP dal kar 10 dni časa zavodu za gozdove za dostavo strokovnega mnenja?
11.2 Občina Luče kot stranka je podala vlogo 12.5.2023, dovoljenje pa je bilo izdano 13.7.2023, torej več kot dva meseca po vlogi občine. Tudi to kaže, da ni bilo nič nujnega.
11.3 Tudi dejstvo, da je odvzem volkov iz narave dovoljen pod težkimi pogoji, ki izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe, kaže na to, da ni šlo za nič nujnega. Kajti če bi bil odvzem nujen, teh pogojev ne bi bilo in bi se ukrep takoj izvršil, saj ga ne bi smeli odlašati.
11.4 Da v obravnavani zadevi sploh ne more iti za nujne ukrepe, pa jasno izhaja tudi iz tega, da je dolžnost skrbnikov oz. lastnikov rejnih živali, ki so na prostem, da jih zavarujejo pred plenilci (10. člen Pravilnika o zaščiti živali), ko je to potrebno. In v obravnavanem primeru je vsekakor to potrebno, saj se ve, da so na tem področju volkovi, ki napadajo rejne živali, ki so na prostem. Smiselno enako velja tudi v pogledu 92. in 93. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) in Pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. Do napada volkov na rejne živali, ki so na prostem, v principu sploh ne sme priti, saj morajo skrbniki oz. lastniki živali le-te zavarovati, kot je bilo navedeno zgoraj. Če pa pride do napada in pokončanja živali, pa očitno te živali niso bile zavarovane oz. pravilno zavarovane in bi skrbniki oz. lastniki morali za hudo trpljenje rejnih živali, odgovarjati. Če rejnih živali na prostem ni mogoče zavarovati, je pač treba te živali prestaviti drugam, kjer je to zavarovanje mogoče.
12. MNVP bi v skladu z ZUP moral dati nevladnim organizacijam iz 137. člena ZON možnost sodelovanja v postopku izdaje odločbe kot stranskim udeležencem, vendar jim te možnosti ni dal. Moral bi jih povabiti v postopek pred izdajo odločbe in jim tako omogočiti sodelovanje. S tem je kršil čl. 43 in 143 Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in seveda tudi ZON. Da gre domnevno za skrajšani ugotovitveni postopek, tu ne igra vloge, saj ZON ne vsebuje izjem glede tega. Nič od tega ni bilo storjenega, zato gre za kršitev predpisov.
13. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 7. členu govori med drugim o tem, da ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje …, izpodbijane odločbe pa v izreku uporabljajo besedno zvezo »odvzem iz narave z odstrelom«. To pa je v nasprotju z uredbo, ki ne pozna te besedne zveze, še posebej, ker je usmrtitev samostojno dejanje, kar pomeni, da odvzem iz narave ne more vsebovati odstrela, saj ta pomeni usmrtitev. MNVP je tako kršil omenjeno uredbo in s tem ZUP v smislu napačne uporabe materialnega prava.
14. Glede na navedeno v prejšnji točki je jasno, da se ZDLov-1 ne more uporabljati v tej zadevi in je zato točka 5, ki se glasi: »Način odvzema iz narave iz 1. točke izreka mora biti izveden v skladu s predpisi, ki urejajo lov«, nezakonita. Živali ne bi smele biti odstreljene v smislu ZDLov-1, eventualno bi lahko bile usmrčene na drug način in ne na način lova.
15. MNVP v obrazložitvi odločbe št. 35606-61/2023-2550-6 navaja: »Glede na navedeno ministrstvo ugotavlja, da so bile druge poznane in učinkovite metode varovanja domačih živali pred volkovi na tem območju v tekoči in naslednji pašni sezoni izkoriščene, zato je odvzem iz narave z odstrelom volka edini primeren način, da se zmanjša nadaljnje škode na domačih živalih, ob hkratnem iskanju in preizkušanju zaščitnih ukrepov za pašo živali v Alpah.« To ne drži. Kot že navedeno (točka 11.4), mora skrbnik oz. lastnik rejnih živali, ki so na prostem, zavarovati te živali pred plenilci. Če tega ne zmore, mora živali prestaviti tja, kjer je to mogoče. In to je ukrep, ki bo preprečil škodo na rejnih živalih in je zelo preprost. Zato je jasno, da obstajajo druge zadovoljive možnosti v smislu 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, iz česar izhaja, da odstrel volka ni mogoč oz. ga ne sme biti. Ker pa je kljub temu dovoljen, gre za kršitev 7. člena omenjene uredbe. Poleg tega pa MNVP v obrazložitvi sama navaja še nekatere načine varovanja rejnih živali, kot npr. pastirski pes, pastir, ograje, nočno zapiranje živali v obore …, vendar pa smatra, da ti načini niso zadovoljive možnosti za rešitev problema škod. Toda MNVP za te navedbe ne predloži nobenih dokazov, kar pomeni, da omenjene dejanske navedbe niso podprte z dokazi, kar predstavlja kršitev člena 214 ZUP. Seveda je potrebno dodati še, da navedbe stranke v vlogi niso dokaz.
16. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah določa v 7. členu, da je mogoč odvzem iz narave, ob izpolnjenih pogojih, zaradi preprečitve resne škode …, MNVP (str. 6) pa govori o zmanjšanju nadaljnje škode na domačih živalih. To pa ni razlog za dovolitev odvzema, saj ga uredba ne pozna, kajti eno je preprečevanje škode, drugo pa je zmanjševanje škode. Gre za kršitev omenjene uredbe, ali pa vsaj za nedoslednosti v obrazložitvi, kjer je govora o preprečitvi resne škode pa tudi o zmanjševanju škode.
18. ZON v 26. členu govori o varstvu mednarodno varovanih vrst, kar volk vsekakor je. Določa, da je vrsta v ugodnem stanju, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo verjetno dovolj veliki tudi v prihodnje. V tem smislu bi MNVP moral obrazložiti pogoj iz uredbe, ki v 7. členu govori o tem, da odvzem ne bo škodoval ugodnemu stanju populacije. Pa tega ni storil, saj manjkajo navedbe in dokazi o tem, da je habitat volka za dolgoročno ohranitev dovolj velik in da bo verjetno to tudi v prihodnje … MNVP bi moral tudi dokazati, da habitat volka ustreza določilom 22. in naslednjim členom Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kjer je govora o ukrepih varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja habitatov živalskih vrst. Zato so obravnavane odločbe v nasprotju s 26. členom ZON in določbah ZUP, ki govorijo o obrazložitvi odločbe (člen 214). To se nanaša za dovoljenji št. 35606-135/2023-2550-5 in št. 35606-61/2023-2550-6, kjer je govora o volku.
19. MNVP v dovoljenju št. 35606-135/2022-2550-5 in dovoljenju št. 35606-145/2022-2550-4 navaja, da je odstrel križancev med volkom in domačim psom nujen zaradi varstva vrste volka, saj bi neodstranitev križancev iz narave pomenila resno grožnjo ugodnemu stanju zaradi hibridizacije volkov s psi in posledično genetsko onesnaženje volčjih populacij. V zvezi s tem je potrebno povedati, da pomenijo križanci med volkom in psom evolucijski nastanek nove vrste živali in to je v skladu z naravnim sistemom. Zato te živali pomenijo obogatitev biotske raznovrstnosti in ne pomenijo grožnje vrsti volka, saj bo ta vrsta še naprej obstajala in se večala, križanci pa se bodo razvijali po svoji poti naprej. Zato pomeni odstrel križancev poseg v biotsko raznovrstnost in s tem v naravno ravnovesje, kar tudi pomeni, da gre za kršitev 2. in 3. člena ZON. Pa še nekaj: križanec bi bil nevaren za vrsto volka samo takrat, ko bi začel napadati in ubijati volkove, predvsem mladiče ali pa uničevati habitat volka. MNVP pa v obeh odločbah o tem nima ničesar. Zato je še s tega vidika jasno, da ni grožnja volku in vrste volka ni potrebno varovati z odstrelom križancev.
20. V dovoljenju št. 35606-145/2022-2550-4 je navedeno, da se dovoli odvzem iz narave z odstrelom enega volka (Canis lupus) križanca med volkom in domačim psom, pod pogojem, da ima osebek črno obarvanost kožuha. MNVP v obrazložitvi ne predloži nobenih relevantnih dokazov, da naj bi bila žival s črno obarvanim kožuhom res križanec. Seveda fotografija te žival ali opažanje nekaterih ljudi, kar izhaja iz mnenja stranke ne morejo biti verodostojen dokaz za sklepanje, da je omenjeno bitje res križanec. Lahko da je pes, lahko da je »čistokrvni« volk, saj je mnogo primerov, ko ima neki osebek v določeni vrsti zaradi genskih napak barvo kožuha oz. kože zelo drugačno od tiste, ki je značilna za to vrsto. MNVP v obrazložitvi sploh ne navede razloge, odločilne za presojo dokaza, da naj bi bila žival s črnim kožuhom res križanec, če v okviru ugotovljenega dejanskega stanja res obstaja kakšen dokaz o tem, da je žival s črnim kožuhom res križanec. To pa pomeni, da dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, kar pomeni kršitev ZUP, seveda pa je tudi obrazložitev pomanjkljiva in v nasprotju z 214. členom ZUP.
21. Tudi v postopku št. št. 35606-135/2022-2550 ni nobenih dokazov, da je deset križancev med volkom in psom res križancev, še posebej to velja za tiste živali, katerih kožuh ni črn. Glede obrazložitve te naše navedbe smiselno velja enako kot pri prejšnji točki.
Na podlagi navedenega in z ozirom, da gre po našem mnenju za veliko število hudih kršitev predpisov, predlagamo da izvedete inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepate skladno s predpisi. Predlagamo še, da nas obvestite o svojih ugotovitvah in ukrepanju glede našega predloga.
Naslov za odgovor je info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku