MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR
Ljubljana
gp.ijs@gov.si
14.8.2023
Zadeva: predlog za inšpekcijski nadzor glede ravnanja Ministrstva za naravne vire in prostor
Spoštovani!
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je dne 22. 6. 2023 izdalo dovoljenje št. 35606-64/2023-2550-9, s katerim je dovolilo odstrel do štirih volkov.
Menimo, da je upravni postopek za izdajo dovoljenja za odstrel medveda potekal nezakonito, kar velja tudi za izdajo odločbe, kar obrazlagamo v nadaljevanju, kot sledi:
1. V uvodu odločbe bi MNVP moral navesti tudi zakonite zastopnike oz. pooblaščence strank, ki jih sicer navaja v tem delu odločbe. Tega ni storil, zato je kršil člen 212 ZUP.
2. V upravnem postopku ima lahko lastnost stranke samo oseba, o kateri pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča v tem postopku. V predmetnem postopku nastopa tudi stranka Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki pa v svoji vlogi ni izkazala, da bi se v postopku odločalo o kakšni njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Na splošno govori o škodi, ki naj bi jo povzročali volkovi, ne navaja pa ničesar konkretnega, iz česar bi izhajalo, da je kršena njena pravica ali da gre za kakšno njeno pravno korist, pa tudi o njeni obveznosti se v tem postopku ne odloča. Zato KGZS ne more biti stranka v tem postopku, njeno zahtevo za uvedbo postopka bi moral MNVP v smislu člena 129 ZUP s sklepom zavreči. Tega ni storil, zato je kršil omenjeni zakon. Enako velja tudi za agrarne skupnosti, saj tudi one ne zatrjujejo niti ne dokazujejo, da bi bila kršena kakšna njihova pravica oz. pravna korist ali da bi se v predmetnem postopku odločalo o kakšni njihovi pravici ali pravni koristi. Na splošno govorijo o raznih konfliktih, škodi, izvedenih ukrepih … Zato tudi te skupnosti ne morejo biti stranka v postopku, še posebej, ker so agrarne skupnosti organizacije, ki temeljijo na nepremičninskih osnovah, pri čemer niti ne trdijo, da bi bile njihove nepremičnine poškodovane zaradi volkov. Ob tem bi bilo navesti, da je lahko stranka v smislu obravnavane zadeve samo nekdo, ki mu je povzročena škoda na premičnem premoženju, npr. na kopitarjih ali govedu, saj se je o tem odločalo v upravnem postopku, kot je to razvidno iz 1. točke izreka odločbe. Tudi Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju v 5. členu določa, da se lahko ulov posameznega osebka in redčenje populacije volka, o čemer je bilo tudi odločeno v izpodbijani odločbi, izvede na podlagi predloga oškodovanca, kar pa agrarne skupnosti v tem pogledu niso, vsaj dokazale tega niso. To seveda velja tudi glede KGZS iz prejšnje točke. MNVP bi moral zato tudi vloge agrarnih skupnosti in Občine Bohinj zavreči in ker tega ni storil, je kršil ZUP.
3. Enako kot prej velja glede sklepa o združitvi postopka št. 35606-64/2023-2550-3 z dne 31. 5. 2023. Ker organizacije, ki so podale vlogo za odvzem volkov, ne morejo biti stranke v postopku, ker se v njem ne odloča o njihovih pravicah oz. pravnih koristi, kot je bilo predhodno že pojasnjeno, bi moral MNVP vlogi zavreči. Tega pa ni storil, zato je kršil ZUP.
4. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 9. členu določa vsebino vloge za izdajo dovoljenja iz 7. člena. Ta mora med drugim vsebovati ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki želi pridobiti dovoljenje iz 7. člena te uredbe ter rojstni datum in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. Vsega tega v vlogah, ki so obrazložene v odločbi ni najti. Zato bi moral MNVP zahtevati dopolnitev vlog in ker tega ni storil, je kršil tako ZUP kot omenjeno uredbo.
5. V izreku odločbe se nahajata dve sliki, ki naj bi obsegali območje oteženega varovanja. Sliki sta nejasni in nerazumljivi, saj iz njih ni mogoče nič razbrati, niti pisave ali kaj drugega. Zato se ne moreta preizkusiti, kar pomeni, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil ZUP.
6. MNVP je izdal odločbo na podlagi 4. točke 1. odst. 144 ZUP. Šlo naj bi za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlašati, pa so dejstva, na katera se mora upirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana, obstajala pa naj bi nevarnost za premoženje večje vrednosti. Menimo, da niso izpolnjeni pogoji za vodenje postopka po 144. členu ZUP, kar je razvidno iz navedb v nadaljevanju.
6.1 Že to, da je MNVP s sklepom št. 35606-64/2023-2550-3 z dne 31.5.2023 združil dva postopka za izdajo dovoljenja za odvzem volkov iz narave v enega in s tem izgubil čas, kaže na to, da se ni nikamor mudilo, kajti če bi bilo res nujno, bi MNVP takoj izdal dve dovoljenji za odvzem in ne čakal skoraj mesec dni, da je izdal »skupno« odločbo – ta nosi datum 22.6.2023. Pa tega ni naredil.
6.2 Kot je razvidno iz dokumentacije spisa, so aprila 2023 potekali pogovori glede odvzema volkov iz narave (dokument št. 35606-57/2022-2550-3 z dne 14. 4. 2023). Torej nič ni bilo nujnega, saj so bile vloge za odvzem volkov podane šele maja 2023, določba pa izdana kakšen mesec kasneje! Ukrepi torej niso bili nujni, lahko so bili odloženi.
6.3 MNVP je v postopku pridobil strokovno mnenje zavoda za gozdove s pisnim stališčem zavoda za varstvo narave. To kaže na to, da je izvedel posebni ugotovitveni postopek, kajti to je dejanje, ki je narejeno v smeri ugotavljanja dejanskega stanja. MNVP bi moral, če bi res šlo za pravilno uporabo člena 144 ZUP takoj (ZUP govori o ukrepih, ki jih ni mogoče odlagati, torej je treba reagirati takoj) izdati odločbo in ne čakati niti ne zaprositi za omenjena dokumenta, saj je šlo za nujno zadevo – vsaj tako MNVP trdi. Dejansko stanja pa bi bilo izkazano že iz samih vlog strank. In očitno ni bilo, saj sicer ne bi bila potrebna oba omenjena dokumenta. Pa še to: Če bi bilo res nekaj nujnega, zakaj je potem MNVP dal kar 10 dni časa zavodu za gozdove za dostavo strokovnega mnenja?
6.4 Tudi dejstvo, da je odvzem volkov iz narave dovoljen pod zelo težkimi pogoji, ki izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe, kaže na to, da ni šlo za nič nujnega. Kajti če bi bil odvzem nujen, teh pogojev ne bi bilo in bi se ukrep takoj izvršil, saj ga ne bi smeli odlašati. Zanimivo je, da se lahko z odstrelom volka čaka kar 10 dni, kot to izhaja iz 1. točke izreka odločbe – kje je tu nujnost?
6.5 Da v obravnavani zadevi sploh ne more iti za nujne ukrepe, pa jasno izhaja tudi iz tega, da je dolžnost skrbnikov oz. lastnikov rejnih živali, ki so na prostem, da jih zavarujejo pred plenilci (10. člen Pravilnika o zaščiti živali), ko je to potrebno. In v obravnavanem primeru je vsekakor to potrebno, saj se ve, da so na tem področju volkovi, ki napadajo rejne živali, ki so na prostem. Smiselno enako velja tudi v pogledu 92. in 93. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) in Pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. Do napada volkov na rejne živali, ki so na prostem, v principu sploh ne sme priti, saj morajo skrbniki oz. lastniki živali le-te zavarovati, kot je bilo navedeno zgoraj. Če pa pride do napada in pokončanja živali, pa očitno te živali niso bile zavarovane oz. pravilno zavarovane in bi skrbniki oz. lastniki morali za hudo trpljenje rejnih živali, odgovarjati. Če rejnih živali na prostem ni mogoče zavarovati, je pač treba te živali prestaviti drugam, kjer je to zavarovanje mogoče.
7. MNVP bi v skladu z ZUP moral dati nevladnim organizacijam iz 137. člena ZON možnost sodelovanja v postopku izdaje odločbe kot stranskim udeležencem, vendar jim te možnosti ni dal. Moral bi jih povabiti v postopek pred izdajo odločbe in jim tako omogočiti sodelovanje. S tem je kršil čl. 43 in 143 Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in seveda tudi ZON. Da gre domnevno za skrajšani ugotovitveni postopek, tu ne igra vloge, saj ZON ne vsebuje izjem glede tega. Če pa se ugotovi, da je bil skrajšani ugotovitveni postopek zakonit, pa bi MNVP moral vročiti odločbo organizacijam iz 137. člena ZON oz. jim dati možnost, da sodelujejo v nadaljnjem postopku. Nič od tega ni bilo storjenega, zato gre za kršitev predpisov.
8. V točki 2 izreka MNVP navaja določene upravljavce lovišč, odločbo pa je vročilo nekaterim lovskim družinam, kot je to razvidno iz dela odločbe, ki govori o vročitvi. Izrek v tem delu očitno ni določen oz. jasen in natančen, saj gre za različne organizacije. V izreku morajo biti stvari jasno razvidne. MNVP je kršil 213. člen ZUP.
9. Izrek tudi ni določen v tem smislu, ko uporablja izraz »dovoli se«. Ob takšni uporabi se ne ve, kaj to pomeni: ali je obveza organizacij iz 2. točke izreka ali gre pri tem za svobodno odločitev teh organizacij in jim ni potrebno odvzeti volkov iz narave. Ker so mogoča različna tolmačenja, izrek torej ni določen in prišlo je do kršitve 213. člena ZUP. Še posebej je to »kritično« v smislu 3. točke 213. člena ZUP.
10. V 2. točki izreka so navedena imena upravljavcev lovišč. Za te organizacije se ne ve, kaj so: so stranke, stranski udeleženci …, kakšne so njihove obveznosti ali pravice in podobno. Te organizacije niso imele nobenih zahtevkov, vsaj iz spisovne dokumentacije to ni razvidno in zato ni jasno, zakaj so tam. Še posebej je to čudno, ker MNVP v obrazložitvi govori še o OZUL-ih, kar ustvarja še dodaten kaos. Izrek odločbe je nejasen in zato je kršen 213. člen ZUP. Poleg tega pa je to v nasprotju s 4. odstavkom 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki določa, da mora dovoljenje vsebovati tudi ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki bo izvršila odvzem iz narave ter rojstni datum fizične osebe in njeno stalno ali začasno prebivališče ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. In teh podatkov v izreku oz. odločbi ni in to je v nasprotju z omenjeno uredbo.
11. MNVP v obrazložitvi navaja: »Glede na navedeno ministrstvo ugotavlja, da so bile druge poznane in učinkovite metode varovanja domačih živali pred volkovi na tem območju v tekoči in naslednji pašni sezoni izkoriščene, zato je odvzem iz narave z odstrelom volka edini primeren način, da se zmanjša nadaljnje škode na domačih živalih, ob hkratnem iskanju in preizkušanju zaščitnih ukrepov za pašo živali v Alpah.« To ne drži. Kot že navedeno (točka 6.5), mora skrbnik oz. lastnik rejnih živali, ki so na prostem, zavarovati te živali pred plenilci. Če tega ne zmore, mora živali prestaviti tja, kjer je to mogoče. In to je ukrep, ki bo preprečil škodo na rejnih živalih in je zelo enostaven. Zato je jasno, da obstajajo druge zadovoljive možnosti v smislu 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, iz česar izhaja, da odstrel volkov ni mogoč oz. ga ne sme biti. Ker pa je kljub temu dovoljen, gre za kršitev 7. člena omenjene uredbe.
12. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah določa v 7. členu, da je mogoč odvzem iz narave, ob izpolnjenih pogojih, zaradi preprečitve resne škode …, MNVP (str. 7) pa govori o zmanjšanju nadaljnje škode na domačih živalih. To pa ni razlog za dovolitev odvzema, saj ga uredba ne pozna, kajti eno je preprečevanje škode, drugo pa je zmanjševanje škode. Gre za kršitev omenjene uredbe.
13. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 7. členu govori med drugim o tem, da ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje …, izpodbijana odločba pa uporablja besedno zvezo »odvzem iz narave z odstrelom«. To pa je v nasprotju z uredbo, ki ne pozna te besedne zveze, še posebej, ker je usmrtitev samostojno dejanje, kar pomeni, da odvzem iz narave ne more vsebovati odstrela. Pri tem je potrebno navesti, da volk ni lovna vrsta in zato zanj velja Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) v zelo omejenem obsegu, praktično samo po tistem, ko je že mrtev.
14. Glede na navedeno v prejšnji točki, je jasno, da se ZDLov-1 ne more uporabljati v tej zadevi in je zato točka 5, ki se glasi: »Način odvzema iz narave iz 1. točke izreka mora biti izveden v skladu s predpisi, ki urejajo lov«, nezakonita. Živali ne bi smele biti odstreljene v smislu ZDLov-1, eventualno bi lahko bile usmrčene na drug način in ne na način lova.
15. ZON v 26. členu govori o varstvu mednarodno varovanih vrst, kar volk vsekakor je. Določa, da je vrsta v ugodnem stanju, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo verjetno dovolj veliki tudi v prihodnje. V tem smislu bi MNVP moral obrazložiti pogoj iz uredbe, ki v 7. členu govori o tem, da odvzem ne bo škodoval ugodnemu stanju populacije. Pa tega ni storil, saj manjkajo dokazi o tem, da je habitat volka za dolgoročno ohranitev dovolj velik in da bo verjetno to tudi v prihodnje … Zato je odločba v nasprotju z 26. členom ZON.
Na podlagi navedenega predlagamo, da naslovni organ izvede inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepa skladno s predpisi. Predlagamo še, da nas obvestite o svojih ugotovitvah in ukrepanju glede našega predloga.
Naslov za odgovor je info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
_____________________
Upravni inšpektor je opravil inšpekcijski nadzor in ugotovil mnoge kršitve. Nekatere od njih so:
– v sklepu o združitvi postopkov in dovoljenju za odstrel ni navedenih imen zakonitih zastopnikov stranke
– dovoljenje ni moglo biti izdano po skrajšanem postopku, saj ni šlo za nujne ukrepe v javnem interesu
– v postopku niso bile vključene nevladne organizacije, ki imajo to pravico po zakonodaji
– izrek dovoljenja je nejasen in pomanjkljiv.
Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je dosegljiv na https://www.lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu/wp-content/uploads/2024/09/Zapisnik.pdf