MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.ijs@gov.si
16.1.2024
Zadeva: predlog za inšpekcijski nadzor glede ravnanja Ministrstva za naravne vire in prostor
Spoštovani!
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je dne 15.11.2023 izdalo dovoljenje št. 35606-30/2023-2550-6, s katerim je dovolilo odstrel dveh volkov.
Menimo, da je upravni postopek za izdajo dovoljenja za odstrel volkov potekal nezakonito, kar velja tudi za izdajo odločbe, kar obrazlagamo v nadaljevanju, kot sledi:
1. V uvodu odločbe bi MNVP moral navesti tudi zakonite zastopnike oz. pooblaščence strank, ki jih sicer navaja v tem delu odločbe. Tega ni storil, zato je kršil člen 212 ZUP.
2. Ta postopek se je začel na zahtevo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). V upravnem postopku ima lahko lastnost stranke samo oseba, o kateri pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča v tem postopku. KGZS v svoji vlogi ni izkazala, da bi se v postopku odločalo o kakšni njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Na splošno govori o škodi, ki naj bi jo povzročali volkovi, ne navaja pa ničesar konkretnega, iz česar bi izhajalo, da je kršena njena pravica ali da gre za kakšno njeno pravno korist, pa tudi o njeni obveznosti se v tem postopku ne odloča. Zato KGZS ne more biti stranka v tem postopku, njeno zahtevo za uvedbo postopka bi moral MNVP v smislu člena 129 ZUP s sklepom zavreči. Tega ni storil, zato je kršil omenjeni zakon. Ob tem bi bilo navesti, da je lahko stranka v smislu obravnavane zadeve samo nekdo, ki mu je povzročena škoda na premičnem premoženju, npr. na ovcah ali govedu, saj se je o tem odločalo v tem upravnem postopku. Tudi Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju v 5. členu določa, da se lahko ulov posameznega osebka in redčenje populacije volka, o čemer je bilo tudi odločeno v izpodbijani odločbi, izvede na podlagi predloga oškodovanca, kar pa KGZS ni.
3. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 9. členu določa vsebino vloge za izdajo dovoljenja iz 7. člena. Ta mora med drugim vsebovati ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki želi pridobiti dovoljenje iz 7. člena te uredbe ter rojstni datum in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. Vsi ti podatki v vlogi KGZS niso navedeni, mogoče je najti nekaj teh podatkov, ne pa vseh. Zato bi moral MNVP zahtevati dopolnitev vloge in ker tega ni storil, je kršil tako ZUP kot omenjeno uredbo.
5. MNVP je izdal odločbo na podlagi 4. točke 1. odst. 144 ZUP. Šlo naj bi za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlašati, pa so dejstva, na katera se mora upirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana, obstajala pa naj bi nevarnost za premoženje večje vrednosti. Menimo, da niso izpolnjeni pogoji za vodenje postopka po 144. členu ZUP, kar je razvidno iz navedb v nadaljevanju.
6.1 Kot je razvidno iz dokumentacije spisa, je bila vloga KGZS podana marca 2023, dovoljenje za odstrel pa je bilo izdano šele novembra 2023. Torej nič ni bilo nujnega, saj je med vlogo in odločitvijo preteklo več kot pol leta. Ukrepi torej niso bili nujni, lahko so bili odloženi.
6.2 MNVP je v postopku pridobil strokovno mnenje zavoda za gozdove s pisnim stališčem zavoda za varstvo narave. To kaže na to, da je izvedel posebni ugotovitveni postopek, kajti to je dejanje, ki je narejeno v smeri ugotavljanja dejanskega stanja. MNVP bi moral, če bi res šlo za pravilno uporabo člena 144 ZUP takoj (ZUP govori o ukrepih, ki jih ni mogoče odlagati, torej je treba reagirati takoj) izdati odločbo in ne čakati niti ne zaprositi za omenjena dokumenta, saj je šlo za nujno zadevo – vsaj tako MNVP trdi. Dejansko stanja pa bi bilo izkazano že iz same vloge stranke. In očitno ni bilo, saj sicer ne bi bila potrebna oba omenjena dokumenta. Pa še to: Če bi bilo res nekaj nujnega, zakaj je potem MNVP čakal z izdajo dovoljenja več kot pol leta, ob tem da je že aprila 2023 imel strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije in pisno stališče Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave?
6.3 Tudi dejstvo, da je odvzem volkov iz narave dovoljen pod zelo težkimi pogoji, ki izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe, kaže na to, da ni šlo za nič nujnega. Kajti če bi bil odvzem nujen, teh pogojev ne bi bilo in bi se ukrep takoj izvršil, saj ga ne bi smeli odlašati. Zanimivo je, da rok za odstrel kar 4 mesece od dokončnosti, kot to izhaja iz 1. točke izreka odločbe – kje je tu nujnost?
6.4 Da v obravnavani zadevi sploh ne more iti za nujne ukrepe, pa jasno izhaja tudi iz tega, da je dolžnost skrbnikov oz. lastnikov rejnih živali, ki so na prostem, da jih zavarujejo pred plenilci (10. člen Pravilnika o zaščiti živali), ko je to potrebno. In v obravnavanem primeru je vsekakor to potrebno, saj se ve, da so na tem področju volkovi, ki napadajo rejne živali, ki so na prostem. Smiselno enako velja tudi v pogledu 92. in 93. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) in Pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. Do napada volkov na rejne živali, ki so na prostem, v principu sploh ne sme priti, saj morajo skrbniki oz. lastniki živali le-te zavarovati, kot je bilo navedeno zgoraj. Če pa pride do napada in pokončanja živali, pa očitno te živali niso bile zavarovane oz. pravilno zavarovane in bi skrbniki oz. lastniki morali za hudo trpljenje rejnih živali, odgovarjati. Če rejnih živali na prostem ni mogoče zavarovati, je pač treba te živali prestaviti drugam, kjer je to zavarovanje mogoče.
7. MNVP bi v skladu z ZUP moral dati nevladnim organizacijam iz 137. člena ZON možnost sodelovanja v postopku izdaje odločbe kot stranskim udeležencem, vendar jim te možnosti ni dal. Moral bi jih povabiti v postopek pred izdajo odločbe in jim tako omogočiti sodelovanje. S tem je kršil čl. 43 in 143 Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in seveda tudi ZON. Da gre domnevno za skrajšani ugotovitveni postopek, tu ne igra vloge, saj ZON ne vsebuje izjem glede tega. Če pa se ugotovi, da je bil skrajšani ugotovitveni postopek zakonit, pa bi MNVP moral vročiti odločbo organizacijam iz 137. člena ZON oz. jim dati možnost, da sodelujejo v nadaljnjem postopku. Nič od tega ni bilo storjenega, zato gre za kršitev predpisov.
8. V izreku MNVP navaja, kje je odvzem volkov dovoljen, ne določa pa kdo je zavezanec za izvršitev dovoljenja. Izrek v tem delu očitno ni določen, zato ga v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar je zelo huda kršitev ZUP. MNVP je kršil 213. člen ZUP pa tudi 4. odst. 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki določa, da mora dovoljenje vsebovati ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki bo izvršila odvzem iz narave ter rojstni datum fizične osebe in njeno stalno ali začasno prebivališče ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb.
9. Izrek ni določen v tem smislu, ko uporablja izraz »dovoli se«. Ob takšni uporabi se ne ve, kaj to pomeni: ali je to obveza tistih, ki naj bi izvršili odločbo, pa se niti ne kdo so, saj v izreku niso navedeni ali pa gre pri tem za svobodno odločitev omenjenih nenavedenih oseb in jim ni potrebno odvzeti volkov iz narave. Ker so mogoča različna tolmačenja, izrek torej ni določen in prišlo je do kršitve 213. člena ZUP.
10. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 7. členu govori med drugim o tem, da ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje …, izpodbijana odločba pa uporablja besedno zvezo »odvzem iz narave z odstrelom«. To pa je v nasprotju z uredbo, ki ne pozna te besedne zveze, še posebej, ker je usmrtitev samostojno dejanje, kar pomeni, da odvzem iz narave ne more vsebovati odstrela. Pri tem je potrebno navesti, da volk ni lovna vrsta in zato zanj velja Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) v zelo omejenem obsegu.
11. Glede na navedeno v prejšnji točki je jasno, da se ZDLov-1 ne more uporabljati v tej zadevi in je zato točka 4, ki se glasi: »Način odvzema iz narave iz 1. točke izreka mora biti izveden v skladu s predpisi, ki urejajo lov«, nezakonita. Živali ne bi smele biti odstreljene v smislu ZDLov-1, eventualno bi lahko bile usmrčene na drug način in ne na način lova.
12. Zakon o ohranjanju narave (ZON) v 26. členu govori o varstvu mednarodno varovanih vrst, kar volk vsekakor je. Določa, da je vrsta v ugodnem stanju, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo verjetno dovolj veliki tudi v prihodnje. V tem smislu bi MNVP moral obrazložiti pogoj iz uredbe, ki v 7. členu govori o tem, da odvzem ne bo škodoval ugodnemu stanju populacije. Pa tega ni storil, saj manjkajo dokazi o tem, da je habitat volka za dolgoročno ohranitev dovolj velik in da bo verjetno to tudi v prihodnje … Zato je odločba v nasprotju s 26. členom ZON.
13. MNVP v obrazložitvi navaja: »Glede na navedeno ministrstvo ugotavlja, da so bile druge poznane in učinkovite metode varovanja domačih živali pred volkovi na tem območju izkoriščene, zato je odvzem iz narave z odstrelom 2. volkov edini primeren način, da se zmanjša nadaljnje škode na domačih živalih, ob hkratnem iskanju in preizkušanju zaščitnih ukrepov za pašo večjih rejnih živali..« To ne drži. Kot že navedeno (točka 6.4), mora skrbnik oz. lastnik rejnih živali, ki so na prostem, zavarovati te živali pred plenilci. Če tega ne zmore, mora živali prestaviti tja, kjer je to mogoče. In to je ukrep, ki bo preprečil škodo na rejnih živalih in je zelo enostaven. Zato je jasno, da obstajajo druge zadovoljive možnosti v smislu 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, iz česar izhaja, da odstrel volkov ni mogoč oz. ga ne sme biti. Ker pa je kljub temu dovoljen, gre za kršitev 7. člena omenjene uredbe.
12. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah določa v 7. členu, da je mogoč odvzem iz narave, ob izpolnjenih pogojih, zaradi preprečitve resne škode …, MNVP (str. 6) pa govori, da je namen ukrepa odvzema iz narave z odstrelom »preprečitev nadaljevanja škod v tej in naslednji pašni sezoni«.To pa ni razlog za dovolitev odvzema, saj ga uredba ne pozna, kajti eno je preprečevanje škode, drugo pa je preprečitev nadaljevanja škod. Gre za kršitev omenjene uredbe.
Na podlagi navedenega predlagamo, da izvedete inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepa skladno s predpisi. Predlagamo še, da nas obvestite o svojih ugotovitvah in ukrepanju glede našega predloga.
Naslov za odgovor je info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu