Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Vrhovno državno tožilstvo RS
Vilharjeva 23
1000 Ljubljana
Tel. št.: 01 434 19 68
E pošta: dtrs@dt-rs.si
Državno odvetništvo RS
Šubičeva ulica 2
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 244 10 00
E-pošta: vlozisce.ljdodv@gov.si
10.8.2023
Zadeva: Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Spoštovani!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP) je z odločbo št. 341-106/2022/4 z dne 23.09.2022 dovolilo odlov nutrij v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Omenjena odločba je nezakonita, saj vsebuje veliko število kršitev pravil upravnega postopka in materialnega prava. Kršitve materialnih predpisov so očitne in je zato mogoče takšno odločbo razveljaviti v smislu 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Razveljavitev lahko opravi pristojni organ v smislu 275. člena ZUP tudi na predlog državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja.
Kot že navedeno, je bil z omenjeno odločbo očitno kršen materialni predpis, zato menimo, da je podan razlog za razveljavitev izpodbijane odločbe po nadzorstveni pravici. Očitne kršitve materialnih predpisov navajamo v nadaljevanju in te so:
1. Odločba dovoljuje odlov, torej lov, nutrij na lovnih in nelovnih površinah v Krajinskem parku Ljubljansko barje. To pa je v nasprotju z Zakonom o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki v 10. členu določa, da so javni in zasebni parki nelovne površine. To pa pomeni, da je celoten Krajinski park Ljubljansko barje nelovna površina in zato v tem parku ne more biti odlova oz. lova nutrij. Poleg tega so po že omenjenem členu ZDLov-1 nelovne površine tudi naselja in zato tudi tam ni mogoče izvajati lova nutrij, v kolikor bi se to izvajalo v naseljih. Ker seveda odločba ni nad zakonom, je jasno, da je izpodbijana odločba v nasprotju z 10. členom ZDLov-1. Tega seveda ne more spremeniti dejstvo, da odločba v uvodu kot pravno podlago navaja 2. odst. 42. in 5. odst. 43. člena ZDLov-1, saj tam ni določeno, da se lahko lov izvaja na nelovnih površinah. Enako velja tudi za pravne predpise, ki jih odločba navaja v obrazložitvi. Gre za očitno kršitev ZDLov-1, ki je vsekakor materialni predpis.
2. Izpodbijana odločba je bila izdana na področju ohranjanja narave, saj lov spada v to področje. Zato bi MKGP moral dati v smislu 37. člena ZON vsem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na tem področju možnost vstopa kot stranski udeleženec v ta postopek, kjer bi lahko zastopali interese ohranjanja narave. Tega pa ni storil in zato gre za očitno kršitev ZON, ki je vsekakor materialni predpis.
3. V 3. členu Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) je določeno, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja ali smrti. To pomeni, da je treba uporabiti načelo sorazmernosti, ki je tudi eno izmed temeljnih načel prava Evropske unije in seveda tudi Slovenije ter se uporablja tudi pri zaščiti živali. Za dosego nekega ustavno dopustnega cilja je treba uporabiti ukrep, ki je sorazmeren s ciljem, kar med drugim tudi pomeni, da se ne sme uporabiti najtežji oz. najhujši ukrep za dosego cilja, če so na voljo drugi blažji ukrepi, s katerimi se da doseči cilj. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral MKGP v postopku presoditi ali obstaja kakšen blažji način za dosego cilja, ki ga upravni organ povzema v smislu 42. člena ZDLov-1, kot pa je usmrtitev nutrij z lovom. In seveda to tudi obrazložiti v odločbi, česar pa v njej ni. To načelo je tudi navedeno v 19. členu UREDBE (EU) št. 1143/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, iz katerega med drugim izhaja, da morajo biti ukrepi za obvladovanje sorazmerni z vplivi na okolje in primerni glede na posebne razmere v državah članicah, utemeljeni z analizo stroškov in koristi. MKGP je tako kršil ZZZiv in tudi omenjeno evropsko uredbo, pa še kakšen predpis, npr. ZON, ki v 14. členu med drugim tudi določa, da je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati in odvzemati iz narave. Seveda to velja tudi za nutrije, ne glede na to, da gre, tako se navaja, za tujerodno vrsto. Seveda gre tudi za kršitev 8. točke 26. člena ZZZiv, iz katerega tudi izhaja načelo sorazmernosti. Tam namreč piše, da je usmrtitev živali dovoljena, če gre za žival, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti. Jasno je, da gre tudi tu za očitne kršitve materialnih predpisov.
4. ZZZiv v 26. členu dovoljuje usmrtitev živali, če gre za žival, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti. Izpodbijana odločba o tem nima nobenih dejanskih razlogov: torej ne dokazuje, da bi šlo za občutno škodo, niti ne dokazuje, da te škode ne bi bilo mogoče drugače preprečiti. Ima sicer nekaj splošnih navedb, kar pa seveda ne dokazuje ničesar. Zato gre tudi v tem primeru za očitno kršitev materialnega predpisa, kar ZZZiv seveda je.
5. Izpodbijana odločba se sklicuje na prvi odstavek 42. člena in peti odstavek 43. člena ZDLov in to naj bi bila pravna podlaga za izdajo odločbe. Toda gre samo za citiranje zakonskih določil in nič drugega. Za temi določili ne stoji nobena dejanska podlaga, nobeni dokazi, odločba sploh ne vsebuje ugotovljenega dejanskega stanja. Seveda strokovno mnenje zavoda za gozdove ni dejansko stanje odločbe. Zato gre tudi tukaj za očitno kršitev ZDLov-1, ki je materialni predpis.
6. ZON v 14. členu tudi določa, da je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati, poškodovati, odvzemati iz narave ali vznemirjati, razlog pa je opravičljiv, če ima dejanje koristno posledico in je družbeno sprejemljivo. Kot je razvidno iz tega določila, morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena – torej morata biti istočasno oba izpolnjena. V obravnavanem primeru temu ni tako. Odlov oz. pobijanje nutrij ni družbeno sprejemljivo, kar izhaja npr. iz tega, da je peticijo Proti poboju nutrij na Ljubljanskem barju podpisalo preko 24.000 ljudi, peticijo ZA odstranitev nutrij iz Ljubljanskega barja 7 ljudi, peticijo za ZA ZAŠČITO AVTOHTONIH VRST in naravnega okolja pred nutrijami 15 ljudi, Peticijo za hiter in učinkovit izlov nutrij pa 13 ljudi (stanje 1.8.2023, vse peticije so na https://www.peticija.online/). Tudi v pismih bralcev v medijih je veliko prispevkov, ki so proti poboju nutrij. Vse to kaže na to, da odlov oz. poboj nutrij ni družbeno sprejemljiv. Jasno pa je tudi, da poboj živali ne more imeti nobene koristne posledice. Nasilje rodi samo novo nasilje. Tudi v tem primeru gre za očitno kršitev ZON kot materialnega predpisa.
7. Prvi odstavek 17. člena Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje določa naslednje: »Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v krajinskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki najmanj ogrožajo cilje krajinskega parka, naravno ravnovesje, ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, naravne, krajinske in kulturne vrednote v krajinskem parku, kulturno dediščino in sam krajinski park.« Izpodbijana odločba o tem nima ničesar, čeprav bi moralo biti dokazano, da odlov nutrij izpolnjuje vse pogoje po prvem odstavku 17. člena omenjene uredbe.
8. Slovenska ustava v 63. določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju. Lov je vsekakor nasilje nad prostoživečimi živalmi, saj jih ubija ali poškoduje in je zato seveda protiustavno, kajti če je spodbujanje k nasilju protiustavno, je seveda tudi samo nasilje protiustavno. In ker izpodbijana odločba dovoljuje odlov, ki je seveda lov po svoji materialni in tudi zakonski definiciji iz ZDLov-1, torej nasilje, gre za spodbujanje k nasilju. Zato je izpodbijana odločba tudi protiustavna in ta protiustavnost je očitna. Seveda je slovenska ustava v obravnavanem smislu materialni predpis.
9. Slovenska ustava v 5. določa, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Naravno bogastvo so seveda tudi živali in tako tudi nutrije. Izpodbijana odločba, ki jo je izdal državni organ (MKGP) kot del države, seveda ne skrbi za ohranjanje naravnega bogastva, temveč ga uničuje. Lov je eden izmed glavnih krivcev za izumiranje živalskih vrst oz. živali in zelo negativno vpliva na biotsko raznovrstnosti in s tem ustvarja naravno neravnovesje. Tudi v tem pogledu gre za očitno kršitev slov. ustave kot materialnega predpisa.
10. Slovenska ustava v 5. členu tudi določa, da mora država ustvarjati možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Jasno je, da tega ni mogoče doseči z ubijanjem in mučenjem živali, tako tudi z odlovom oz. pobojem nutrij ne. Zato gre tudi v tem pogledu za očitno kršitev slov. ustave kot materialnega predpisa.
Na podlagi navedenega predlagamo, da v smislu 274. in 275. člena ZUP pri pristojnem organu vložite predlog za razveljavitev odločbe št. 341-106/2022/4, ki jo je dne 23.09.2022 izdal MKGP.
Za ugoditev našemu predlogu se vam zahvaljujemo.
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Zanjo Vlado Began
Sopodpisniki:
Zavod Mačja hiša, zavod za oskrbo mačk in osveščanje
Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG
Društvo proti mučenju živali Celje
Društvo za zaščito živali Kočevje
Poslano po:
– navadni pošti
– elektronski poti
Odgovor posredovati na naslov info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Priloga: odločba št. 341-106/2022/4
______
Predlog je bil poslan vsaki državni instituciji ločeno.