Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Vlada Republike Slovenije
Strateški svet za prehrano
Ljubljana
19.10.2023
Predlog za črtanje jedilnika z mešano prehrano iz nacionalnih prehranskih smernic
Spoštovani!
Ena izmed nalog Strateškega sveta za prehrano, ki izhajajo iz Akta o ustanovitvi in imenovanju članov Strateškega sveta za prehrano, je tudi posodobitev nacionalnih prehranskih smernic, ki bodo sledile sodobnim zdravstvenim spoznanjem in bodo v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja, ki so dogovorjeni na svetovni ravni in katerih podpisnica je tudi Slovenija.
Kolikor nam je znano, poteka proces posodobitev smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ). Po predlogu popravka obstoječih smernic naj bi se med drugim v VIZ uvedel jedilnik na osnovi rastlinskih živil. Mi seveda podpiramo uvedbo veganskega menija, saj je ta za otroke najbolj primeren, v principu je zdrav, poleg tega mnoge organizacije, ki se ukvarjajo z zdravjem otrok, menijo, da je pravilno sestavljena veganska prehrana primerna ne samo za odrasle, temveč tudi za otroke. Med takšne organizacije sodijo npr. DIETITIANS ASSOCIATION OF AUSTRALIA, DIETITIANS OF CANADA, BRITISH NATIONAL HEALTH SERVICE, BRITISH NUTRITION FOUNDATION, HARVARD MEDICAL SCHOOL, ACADEMY OF NUTRITION AND DIETETICS (USA) … Z uvedbo veganskega obroka v VIZ se bo končala diskriminacija otrok, ki želijo v VIZ uživati vegansko prehrano. Glede na navedena stališča je jasno, da živila živalskega porekla niso potrebna za življenje ljudi, saj lahko človek vse, kar potrebuje za hrano, dobi iz rastlin (po potrebi pa se vitamin B 12 dobi kot prehranski dodatek), kar seveda velja tudi za otroke. Zato se nam zdi nerazumljivo, da na jedilniku VIZ še vedno obstaja meni z mešano prehrano, torej s prehrano, ki vsebuje živila živalskega porekla (meso, mleko in jajca ter proizvode iz njih), glede na to, da je vedno več dejstev, ki kažejo na veliko število negativnih učinkov teh živil, tako na zdravje ljudi, naravo oz. okolje, podnebje in seveda same žrtve teh živil, to je živali. Zato so ta živila ne samo nepotrebna, temveč tudi neprimerna za prehrano odrastlih in otrok.
Neprimernost živil živalskega izvora za prehrano otrok v VIZ in na splošno razlagamo v nadaljevanju. V nadaljevanju pa navajamo še nekatere druge aspekte, ki se pojavljajo v zvezi s prehrano živil živalskega porekla.
I. Obstoji veliko število znanstvenih študij, ki dokazujejo, da so živila živalskega izvora, predvsem meso in mleko s svojimi produkti, dejavnik tveganja za mnoge civilizacijske bolezni. Tako lahko povzročajo sladkorno bolezen tipa 2, razne vrste raka ter bolezni srca in ožilja, škodujejo kostem in inteligenci, pospešujejo vnetja, bolečine in depresije, povzroča čezmerno težo … Iz neke ameriške raziskave izhaja, da se človekov organizem odziva na meso (raziskava je bila narejena na rdečem mesu) kakor na tujek in se ga zato imunski sistem brani. Verjetno je pri drugih vrstah mesa enako oz. podobno, kar pomeni, da meso ni nobena naravna prehrana, saj sicer imunski sistem ne bi ustvarjal protiteles. Ko je žival ubita, se začnejo tvoriti endotoksini, ki so škodljive snovi (toksini) in se sproščajo iz odmrlih bakterij, ki so v mesu. To tudi dokazuje, da je meso mrtva hrana. Meso torej ne daje življenjske energije, kot trdijo nekateri, temveč je lahko pot v bolezen. Poraba živil živalskega izvora se bolj ali manj po svetu veča in ni čudno, da je čedalje več bolnih ljudi. Za civilizacijskimi boleznimi, kjer ima npr. meso zelo visok delež, letno umre v Sloveniji na tisoče ljudi, po svetu pa na milijone. Kljub vsemu temu pa država priporoča uživanje mesa. Ali ni to čudno in absurdno? Vsekakor prehrana iz živil živalskega izvora marsikaj nudi – predvsem so to bolezni, umori milijard živali, velike količine toplogrednih plinov in uničevanje narave.
Po drugi strani pa so rastlinska živila živa hrana, saj po odvzemu iz narave oz. svojega okolja še dolgo časa ohranjajo življenje v sebi, nekatera več, druga manj. Narava je prehrano ljudi uredila tako, da ima lahko človek na voljo rastlinsko hrano celo leto in v tem času je ta hrana živa, saj ne odmira, za razliko npr. od mesa, katerega propad se začne takoj po umoru živali, kar v bistvu velja tudi za mleko, saj je potrebno mleko čimprej toplotno obdelati, da se prepreči njegov propad in s ogrožanje uporabnikov mleka.
Dokazano torej je, da so živila živalskega porekla rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, če bi rekli preprosto, so škodljiva za zdravje ljudi. Omenjena živila torej niso zdrava, temveč nezdrava. Kdaj se bo to nezdravje spremenilo v zdravstvene težave oz. bolezen, če se bo, kar je velika verjetnost, če ne pride pravočasno do spremembe, je odvisno od vsakega posameznika in načina njegovega življenja.
Kar velja za odrasle ljudi, velja seveda tudi za otroke. Če je za odrasle meso dejavnik tveganja za bolezni, torej škodljivo, je seveda to tudi za otroke, še posebno za mlajše. In za te še toliko bolj, ker se njihovo telo razvija in je zato ranljivejše. Namesto da bi se imunski sistem krepil, se izčrpava v boju z živili živalskega izvora. Kaj npr. meso naredi v nežnem otrokovem telesu, si je verjetno težko predstavljati. Ni čudno, da je med mladimi čedalje več bolnih. Meso torej otrokom ne more koristiti, temveč pomeni samo tveganje, da bodo zboleli. Če ne v otroštvu, pa pozneje. Ob interakciji z drugim škodljivimi vplivi iz okolja, ki se jim ni mogoče ogniti, lahko mesna prehrana bistveno povečuje zdravstvene težave otrok
Po slovenski ustavi, družinskem zakoniku ter konvenciji o otrokovih pravicah je korist otrok poglavitno vodilo pri vzgoji in izobraževanju, otroci pa uživajo posebno varstvo države, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok. Ali je v korist otrok da uživajo živila živalskega porekla, če so ta dejavnik tveganja za mnoge civilizacijske bolezni, torej škodljiva? Ali koristi otrokom, da zaradi mesa ali mleka oz. izdelkov iz njiju zbolijo? Ali jim bo koristilo trpljenje, ki lahko sledi zato, ker so uživali živila živalskega porekla? V starosti si bodo mogoče morali celo sami plačevati zdravljenje bolezni, ki so jih povzročila živila živalskega porekla, ker se lahko zgodi, da ne bo več obveznega zdravstvenega zavarovanja, iz katerega bi se plačevali stroški takšnega zdravljenja. Ni namreč mogoče spregledati, da se potiho in dolgoročno socialne pravice, kamor spadajo tudi pravice s področja zdravstva, zmanjšujejo. Ali koristi staršem, če njihov otrok zaradi uživanja mesa zboli? Ali je to dobro za državo? Ali ne želijo starši svojim otrokom samo dobro? Česar ne želiš, da bi ti storili drugi, ne stori ti njim … Seveda naj bi to zlato pravilo veljalo tudi, kar zadeva prehrano. Uživanje živil živalskega izvora zaradi njihovih negativnih učinkov na zdravje ni v korist otrok in ogroža njihovo zdravje in s tem zdrav razvoj. To pa je v nasprotju s prej navedenimi predpisi. Jedilnik z mešano prehrano pa krši tudi pravico otrok do najvišje stopnje zdravja, kar jim zagotavlja 2. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ta namreč pravi, da ima vsakdo pravico do najvišje stopnje zdravja.
Po slov. ustavi uživajo otroci, kot že navedeno, posebno varstvo in skrb. Ta dolžnost veže vse državne organe in javne institucije, ki so v stiku z otroki, vsi ti so pri svojih dejavnostih dolžni varovati otrokove koristi. Ena izmed otrokovih koristi je tudi, da je zdrav. Zato morajo vse navedene institucije, seveda poleg staršev, skrbeti za to tudi pri prehrani. Iz tega izhaja, da morajo otrokom ponuditi samo zdrava živila. Ker so živila živalskega porekla škodljiva oz. rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, ta živila ne bi smela biti na jedilniku v VIZ! Pa kljub temu so. Na ta način država s svojimi institucijami ogroža zdravje otrok. To pa je v nasprotju z načelom, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, kar je eno izmed načel pravne države iz 2. člena slov. ustave in je posebej navedeno tudi v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kakor to velja za fizične osebe, velja tudi za pravne osebe in jasno tudi za državne institucije. Če so živila živalskega porekla dejavnik tveganja za mnoge bolezni in država to ve, potem ni jasno, zakaj so še vedno del prehranske piramide in s tem tudi prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj ogrožajo zdravje ljudi, še posebej tistih najšibkejših, torej otrok. Ali ne sodeluje država s tem v ogrožanju zdravja odraslih in otrok? To je seveda posebej nerazumljivo do otrok, ki se sami ne morejo braniti pred takšnim ogrožanjem, saj so večinoma zavedeni glede škodljivosti mesa in mislijo, da je meso varno, neškodljivo … Pri tem je pomembno še enkrat poudariti to, da imajo otroci, kot seveda tudi odrasli, po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico do najvišje stopnje zdravja. Ali je z živili živalskega porekla to stopnjo zdravja mogoče doseči?
Drugi člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da je vsakdo dolžan skrbeti za svoje zdravje. Človekova zakonska dolžnost torej je, da skrbi za svoje zdravje in zato sme uživati samo zdrava živila. In ker so živila živalskega porekla škodljiva, se postavi vprašanje, ali se z uživanjem živil živalskega porekla ne krši zakon? Če je odgovor da, postavlja to pod vprašaj prepričanje mnogih, da je izbira prehrane in s tem tudi mesa, mleka … stvar človekove svobodne volje. Kar zadeva prehrano, se glede na zakon človekova svoboda izbire giblje samo v polju zdravih živil, v to pa živila živalskega porekla, kar je dokazano, ne sodijo. Zato se lahko izbira samo med živili rastlinskega izvora, ki so v principu zdrava in zato tudi varna.
Ker mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, velja to tudi za otroke. Ti torej ne bi smeli uživati živil, ki ogrožajo njihovo zdravje. Ker pa sami ne poznajo problematike škodljivosti živil živalskega izvora oz. je še ne razumejo in tega niso sposobni izvesti, morajo za to doma poskrbeti starši, v VIZ pa država. Tudi s tega vidika je jasno, da mora država poskrbeti, da v VIZ ne bo jedilnikov, na katerih bodo tudi živila živalskega porekla. Namesto, da bi država poskrbela za zdravo prehrano otrok in umaknila sporna živila iz jedilnika, tako ali drugače celo propagira ali subvencionira pridelavo mesa – živila, ki povzroča neizmerno trpljenje, je množični morilec živih bitij ter uničevalec okolja in podnebja, o čemer še bo govora.
Kot že prej navedeno, je veliko študij, ki dokazujejo, da so živila živalskega porekla dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni. Zato bi bilo mogoče reči, da so ta živila zaradi svoje rizičnosti nevarna za zdravje ljudi. Po 34. členu slov. ustave ima vsakdo pravico do varnosti, kar seveda velja tudi za otroke. Zato jim državne institucije ne bi smele nuditi jedilnikov z živili živalskega porekla, saj s tem ogrožajo njihovo zdravje, kar pomeni tudi kršitev pravice do varnosti. Če pa jim jih nudijo, pa gre za kršitev pravice otrok do varnosti, pri čemer je zaskrbljujoče to, da država zavaja otroke in tudi njihove starše s tem, da pravi, da so živila živalskega porekla varna.
Žalostno je, da se že dojenčkom, tudi otrokom v vrtcu, vsiljujejo živila živalskega porekla, še posebej meso, s čimer se jih poskuša programirati za uživanje teh živil tudi kasneje, saj se v zgodnjem otroštvu oblikujejo prehranske navade. Ali država želi, da so ljudje bolni? Nekaterim seveda to ustreza, saj imajo od bolezni velik dobiček, npr. farmacija, zdravstvo …
Ali je zdravo in varno nekaj, kar je nastalo tako, da je bila nedolžna žival ustreljena v glavo, nato ji je bil prerezan vrat, da je, mogoče celo v hudih mukah, izkrvavela, še prej pa je životarila na farmi?
II. Prehranske smernice naj bi bile v skladu s podnebnimi zavezami in cilji trajnostnega razvoja. Zato je nujno potrebno preveriti kakšen je vpliv živinoreje, ta namreč daje živila živalskega izvora, na podnebje in okolje oz. naravo.
Vse več raziskav kaže, da je okolju najbolj prijazna veganska prehrana. Živinoreja je namreč glavni dejavnik krčenja gozdov, onesnaževanja, izgube biotske raznovrstnosti in porabe vode ter je povezana z velikimi emisijami škodljivih toplogrednih plinov. Večina živil živalskega izvora, vključno z govedino, svinjino, mlečnimi izdelki, jagnjetino, piščanci, jajci in ribami, močno obremenjuje planet. Po mnenju mnogih je živinoreja najbolj uničujoč človeški pritisk na Zemljo in povzroča množično izumiranje živalskih in rastlinskih vrst.
Ker ne dvomimo, da so negativni učinki živinoreje strateškemu svetu za prehrano znani, v nadaljevanju samo na kratko navajamo bistvena splošna dejstva v zvezi s tem:
– s kmetijskimi površinami, potrebnimi za prehrano 10 vsejedov, bi lahko nahranili 22 veganov;
– 70 % amazonskega pragozda izsekajo zaradi živinoreje;
– globalno živinoreja povzroča bistveno več toplogrednih izpustov kot vsa prometna infrastruktura skupaj, v kar ni vštet ribolov, ki je energijsko veliko bolj potraten.
– 30 % vsega kopnega dela planeta zasedata živinoreja in pridelava hrane zanjo;
– v razvitem svetu nastane 13-krat več živalskih kot človeških odpadkov;
– živinoreja je eden največjih razlogov za degradacijo zemlje;
– živinoreja je eden največjih onesnaževalcev pitne vode (pridelava hrane za živali, odpadki, gnoj);
Na spletni strani Financ je prof. Valentinčič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani zapisal, da gre za gromozansko izgubo, če na zemlji, kjer bi lahko pridelali sto gramov proteinov, pripravljenih za človeško prehrano, najprej vzgojimo rastlinsko krmo, s katero nato krmimo govedo do zakola, na koncu iz vse te zemlje, krme in truda dobimo le štiri grame proteinov živalskega izvora, pri čemer je najmanjša izguba pri jajcih, a tudi tam je kar 40 %.
Zanimivo je, da je več kot 650 akademikov britanske univerze pozvalo, naj se v boju proti podnebni krizi zavežejo k 100 % rastlinski prehrani, saj so te ustanove že dolgo svetleče luči intelektualnega, moralnega in znanstvenega napredka. Verjetno ta poziv ni bil dan »na pamet«, temveč za njim stojijo trdna znanstvena dejstva.
Živinoreja je tudi energetsko zelo potratna. Koliko energije je potrebno za proizvodnjo 1 kg govedine in 1 kg krompirja ali ekvivalenta 1 kg govedine? Koliko energije se porabi v farmah rejnih živali, pri pridelavi krme in drugih živil za prehrano, prevozu v klavnice, klanju v klavnicah, obdelavi mesa v proizvodnih obratih, prevozu v hladilnikih v trgovine, za hrambo v velikih hladilnih omarah v nakupovalnih centrih, hrambo v gospodinjstvih, izdelavo plastične embalaže … Podobno velja za mleko. V trgovinah so ogromne hladilne omare za živila živalskega izvora, ki goltajo elektriko. Ali v isti trgovini vidimo kakšen hladilnik za krompir? Koliko energije se porabi pri procesih pridelave krompirja in drugih poljščin ali zelenjave? Že na prvi pogled je razlika ogromna. Ali bi bil v Sloveniji potreben NEK 2, če bi odpravili živinorejo?
III. Seveda pri vsem te ni prezreti izjemnega trpljenja rejnih živali, ki je podlaga za živilo živalskega porekla, pa naj si bo to žival, ki je rejena za klavnico, žival, ki je tovarna mleka ali žival, ki je tovarna jajc. Za vse te živali je življenje peklensko, za ene bolj za druge manj, odvisno, kje živijo in kakšne skrbnike imajo. Seveda pa takšen odnos tudi nima nič skupnega s kulturnim in civiliziranim razvojem Slovenije, za katerega naj bi po 5. členu slovenske ustave skrbela država. Ubijanje ali mučenje čutečih bitij seveda nima veze s kulturo in civiliziranostjo. Vse to trpljenje je nepotrebno, saj rastlinska hrana daje človeku vse, kar potrebuje za hrano.
Kot že navedeno, je meso rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Rečeno drugače: mnogi zbolijo zaradi tega, ker uživajo meso in druga živila živalskega porekla. Bolezen jim prinese trpljenje, ki je odvisno od same bolezni in njene stopnje. Mnogi bolniki se znajdejo na intenzivni negi, mnogi celo umrejo. Zaključek je jasen: vzročna zveza med uživanjem živil živalskega porekla in boleznijo ljudi zaradi tega, je podana. Iz tega pa izhaja tudi zaključek, da je trpljenje ljudi, ki zbolijo zaradi uživanja živil živalskega izvora povezano s trpljenjem rejnih živali, ki so del prehrane teh ljudi. Trpljenje živali torej postaja trpljenje ljudi. To trpljenje pa je lahko vedno hujše, ker ljudje še vedno uživajo meso … Kar seješ, to žanješ. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim! Če bi človek postopal po zlatem pravilu tudi do živali, ali bi bile bolezni, ki jih povzroča meso? Ali želi biti kdo na mestu živali, ki ji v klavnici prerežejo vrat?
IV. Slovenski zdravstveni sistem ni v dobrem stanju, zaradi česar je vlada ustanovila strateški svet za zdravstvo, ki bo zanjo pripravljal mnenja, predloge in strokovne usmeritve za prenovo zdravstva, ki naj bi izboljšala stanje na tem področju. Seveda pa ni slabo stanje samo na področju zdravstvenega sistema, temveč tudi na področju zdravja ljudi. Vedno več je namreč civilizacijskih bolezni, kot so razne vrste raka, srčno-žilne bolezni, diabetes … Napovedi v zvezi s tem niso najboljše. Ali obstaja preprosta rešitev tega stanja, vsaj v glavnem?
V zdravstvenem sistemu je pomembno zmanjšati stroške zdravljenja bolezni, predvsem civilizacijskih, ki prednjačijo. To se najlažje stori tako, da se opusti uživanje živil živalskega izvora, ki so eden največjih škodljivih elementov v prehrani, če ne celo največji. Kot že navedeno, so živila živalskega izvora dejavnik tveganja za številne bolezni in da je po zakonu vsakdo dolžan skrbeti za svoje zdravje, to pa lahko stori med drugim samo z zdravo, neškodljivo prehrano. Ni vsaka prehrana, ki je uravnotežena in raznovrstna, tudi zdrava – takšna je lahko v principu samo veganska prehrana. Država z zavajanjem glede prehrane, saj ne pove resnice o izjemni zdravstveni in drugi škodljivosti živil živalskega izvora, ki jih celo subvencionira in reklamira, krši eno izmed načel pravne države, to je, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Namesto da bi skrbela za zdravje ljudi, »skrbi« da zbolevajo in jih s tem ogroža. V resnici torej prispeva k visokim stroškom zdravstva. Koliko ljudi je umrlo zaradi zavajanja države glede živil živalskega izvora? Koliko jih še bo?
Država bi lahko predpisala uživanje samo veganske prehrane. Lahko bi celo predpisala kazni, kajti če lahko predpiše kazen za nepomemben prekršek v prometu, kot je npr. to, da voznik nima pri sebi vozniškega dovoljenja, bi lahko predpisala tudi kazen za uživanje mesa. Posledice so namreč neprimerljive: uživanje mesa povzroča neizmerno trpljenje živali, bolezni ljudi in uničevanje narave, odsotnost voz. dovoljenja pri vozniku pa ne more imeti škodljivih družbenih posledic, vsaj večjih ne. Pravna podlaga za takšno kazen bi lahko bila vsaj že omenjena dolžnost, torej skrbeti za svoje zdravje. Ali ni uživanje mesa zaradi svoje škodljivosti celo kršitev zakona?
Odnos ljudi do živali je zelo pomemben. Dokler bodo živali mučene na farmah in drugje ter zaklane, se bo slabo godilo tudi ljudem, kajti kar seješ, to žanješ. Kot že navedeno, vzročna zveza med uživanjem živil živalskega izvora in boleznimi se vedno bolj razkriva. Ko bo človek opustil farme in klavnice, se bodo tudi stroški za zdravstvo zmanjšali, ker bo mnogo manj bolezni. Živali bi lahko torej bile »rešiteljice« zdravstvenega sistema. V simbolnem smislu bi mogoče lahko celo rekli, da če živijo živali, živi tudi človek. Veganska prehrana, vključno z veganskim stilom življenja, lahko bistveno pripomore k razrešitvi mnogih perečih problemov sodobne družbe in jo popelje proti družbi nenasilja.
V. Še nekaj drugih misli v zvezi z obravnavano problematiko. Po 63. členu slov. ustave je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju. Če je spodbujanje k nasilju protiustavno, je protiustavno tudi samo nasilje, saj je nasilje nekaj hujšega kot samo spodbujanje k nasilju. To seveda smiselno velja tudi glede živali. Mnoge farme rejnih živali in klavnice so vsekakor nasilje nad živalmi. K obstoju tako farm kot klavnic pa vsekakor prispeva uživanje živil živalskega porekla. In to uživanje spodbuja država s svojim reklamiranjem nekaterih živil živalskega porekla kot tudi z zavajanjem glede varnosti omenjenih živil. Če tega s strani države ne bi bilo, bi tudi farm in klavnic ne bi bilo ali pa bi jih bilo bistveno manj. Zato se postavi vprašanje, ali država s svojo podporo farmam rejnih živali in klavnicam ne spodbuja k nasilju nad živalmi, onesnaženju okolja in podnebnim spremembam, ki vedno bolj prehajajo v podnebno katastrofo. Omenjeno nasilje pa izvajajo mnogi kmetje in klavci! Ali je takšno spodbujanje k nasilju in samo nasilje v skladu z ustavo? Nasilje nad živalmi pomeni trpljenje teh čutečih bitij in je zato v nasprotju z 72. členom ustave, ki določa, da varstvo živali pred mučenjem določa zakon. Mučenje živali, posledica česar je njihovo trpljenje, torej ni v skladu z ustavo, ki zavezuje tudi državo in njene organe.
Seveda pa živila živalskega porekla vplivajo, seveda zelo negativno, kot že navedeno, tudi na okolje oz. naravo, kar pa je v nasprotju z že omenjenim 72. členom ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Tudi vegani! Če v okolju, onesnaženem s strani živinoreje, živijo tisti, ki so svojo prehrano povzročili to onesnaženje, ni sporno, saj velja, kar seješ, to žanješ, vprašanje pa je, ali je pošteno, da morajo tam živeti živali in rastline, ki tega niso povzročili, kar velja tudi za mnoge ljudi.
VI. Država ima v rokah škarje in platno glede prehrane ter živinoreje in ne javnost ali nevladne organizacije. Zato lahko relativno hitro doseže pozitivne spremembe na tem področju. Če želi delovati v korist ljudi, živali in narave, ker je njena dolžnost, bo to tudi naredila. Če se ji gre res za ljudi in njihovo blaginjo, nekateri politiki celo prisežejo, da bodo z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije (npr. predsednik države, predsednik vlade in ministri), potem jih tudi kakšni nazadnjaški, sicer zelo močni, egoistični lobiji ne morejo zaustaviti. Kajti imeli bodo podporo pozitivnih družbenih sil, ki so vedno močnejša.
Živinoreja ni potrebna, zato tudi usmrtitve živali tega niso potrebne. To pa lahko pomeni, da lahko gre za mučenje živali v smislu 4. člena Zakona o zaščiti živali.
VII. Kaj bi se zgodilo z otrokom, ki bi užival samo živila živalskega izvora? Verjetno bi kmalu zbolel! In dlje ko bi užival takšno hrano, slabše bi bilo z njim! Vprašanje je, koliko časa je mogoče živeti, če se uživajo samo živila živalskega izvora? Zanimivo bi bilo, če bi se opravila študija, v kateri bi imeli dve ali tri skupine: v prvi bi bili tisti, ki bi uživali samo živila živalskega porekla, v drugi vsejedci in v tretji vegani. Prepričani smo, da dlje ko bi trajala študija, bolj porazni zdravstveni rezultati bi bili za prvo skupino.
VIII. Na 6. seji Strateškega sveta za prehrano, ki je bila 10. maja 2023, je prim. prof. dr. Ivan Eržen dejal, da so otroci naša prihodnost in da je zato pomembno, da vstopajo v življenje zdravi. S tem se je vsekakor mogoče strinjati in zato na podlagi navedenega menimo, da prehranski meni z mešano prehrano v VIZ, in seveda tudi drugje, ni v korist otrok, saj je zanje škodljiv. Seveda pa je škodljiv tudi za druge dele družbe, kot je bilo zgoraj navedeno. Glede na to, da otroci lahko doma ali kje drugje uživajo hrano, v kateri so tudi živila živalskega porekla, menimo, da izločitev živil živalskega izvora iz šolske prehrane ne more biti problematična. Zato predlagamo, da se Strateški svet za prehrano ogradi od jedilnika z mešano prehrano v VIZ in predlaga črtanje tega jedilnika iz nacionalnih prehranskih smernic.
Na podlagi navedenega predlagamo, da naš predlog obravnavate na svoji seji in nas o svoji odločitvi obvestite. Predlagamo tudi, da nas povabite na sejo, na kateri boste obravnavali naš predlog, da vam ga osebno predstavimo in še podrobneje obrazložimo.
Naslov za odgovor je info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Hvala in lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
_______________
Odgovor predsednice strateškega sveta za prehrano dr. Nataše Fidler Mis:
Številka: 900-2/2023/41
Datum: 22. 1. 2024
ZADEVA: Predlog za črtanje jedilnika z mešano prehrano iz nacionalnih prehranskih smernic – odgovor
Spoštovani gospod Began,
prejeli smo vaš dopis, s katerim ste Strateškemu svetu za prehrano predlagali črtanje jedilnika z mešano prehrano v nacionalnih prehranskih smernicah in v Smernicah za prehranjevanje v vzgojno- izobraževanih zavodih.
Obveščamo vas, da je Strateški svet za prehrano večkrat obravnaval predlog Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, za katere je prehranski del pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Na predlog strateškega sveta je bila opravljena recenzija smernic, pri kateri so sodelovali člani strateškega sveta dr. Boštjan Jakše, dr. Zlatko Fras in dr. Samo Kreft, na povabilo strateškega sveta pa tudi dr. Nina Mikec (Inštitut Jožef Stefan) in prof. dr. h. c. dr. Dušanka Mičetić-Turk (Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru).
Recenzenti so predlagali popravke Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih in poudarili, da je pomembno, da smernice upoštevajo uradna priporočila glede omejitve uživanja nasičenih maščob, holesterola, prostih sladkorjev, zagotoviti pa morajo zadostno količino zaužitih prehranskih vlaknin. Pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic naj se vsaj podvoji, kar je pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti. Poleg tega je pomembno, da smernice prepovedujejo za otroka škodljive skupine živil, kot so visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov ter načine priprave, kot sta cvrenje in praženje.
Podrobnejše sporočilo ob obravnavi recenzije predloga smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih je objavljeno na spletni strani
https://www.gov.si/novice/2023-04-04-strateski-svet-za-prehrano-o-recenziji-smernic-za-prehranjevanje-v-vzgojno-izobrazevalnih-zavodih/
kjer je objavljen tudi povzetek recenzij in recenzije posameznih recenzentov, ki so se z javno objavo strinjali.
Z avtorji smernic je bilo organiziranih več usklajevalnih sestankov, vendar do dokončne uskladitve besedila ni prišlo. NIJZ je neusklajeni prehranski del smernic posredoval Zavodu za šolstvo, ki je Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih posredoval v obravnavo Strokovnemu svetu za splošno izobraževanje, ki je na podlagi šestega odstavka 4. člena Zakona o šolski prehrani pristojen za sprejem smernic. Strokovni svet je smernice obravnaval in jih sprejel konec novembra 2023.
Končna verzija smernic je objavljena na spletni strani
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Smernice-za-prehranjevanje-v-VIZ-2024.pdf.
V zvezi s pripravo nacionalnih prehranskih smernic pa vas obveščamo, da je ministrica za zdravje imenovala Delovno skupino za pripravo Slovenskih nacionalnih smernic zdrave in trajnostne prehrane na osnovi skupin živil. Delovna skupina je po imenovanju intenzivno pričela z delom, saj je rok za pripravo smernic do 30. 9. 2024.
Strateški svet za prehrano, kot posvetovalni organ predsednika vlade, pri svojem delu zasleduje ključne naloge, t.j. pripravo predlogov ukrepov za cenovno dostopno, varno in kakovostno hrano, pri čemer je pomembno sodelovanje med vsemi deležniki, ki na področju prehranske politike prispevajo k vzpostavitvi trajnostnega in varnega prehranskega sistema.
Lepo pozdravljeni,
dr. Nataša Fidler Mis
PREDSEDNICA STRATEŠKEGA SVETA