Predlog za inšpekcijski nadzor glede odstrela volkov

wolf, animals, vertebrateMINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.ijs@gov.si

11.9.2023

Zadeva: predlog za inšpekcijski nadzor glede ravnanja Ministrstva za naravne vire in prostor

Spoštovani!

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je izdalo dovoljenja št. 35606-88/2022-2550-18 z dne 6. 10. 2022, št. 35606-80/2022-2550-6 z dne 14. 9. 2022, št. 35603-52/2021-2550-16 z dne 18. 3. 2022, št. 35603-17/2022-2550-5 z dne 2. 9. 2022 in št. 35606-8/2022-2550-6 z dne 21. 3. 2022 za odstrel volkov in križancev med volkom in psom.

Menimo, da je upravni postopek za izdajo dovoljenj za odstrel volkov in križancev med volkom in domačim psom potekal nezakonito, kar velja tudi za izdajo odločbe, kar obrazlagamo v nadaljevanju, kot sledi:

1. V uvodu vseh odločb bi MNVP moral navesti tudi zakonite zastopnike oz. pooblaščence strank, ki jih sicer navaja v tem delu odločbe. Tega ni storil, zato je kršil člen 212 ZUP.

2. V upravnem postopku ima lahko lastnost stranke samo oseba, o kateri pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča v tem postopku. V postopkih, v katerih so bila izdana uvodoma navedena dovoljenja, nastopajo kot stranke Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, nekatere lovske družine, Zavod za gozdove Slovenije in Pašne skupnosti Raduha – Javorje. Nobena od navedenih organizacij v svoji vlogi ni izkazala, da bi se v postopku odločalo o kakšni njeni pravici oz. pravni koristi. Na splošno se govori o škodi, ki naj bi jo povzročali volkovi in drugih zadevah, ne navajajo pa ničesar konkretnega, iz česar bi izhajalo, da je kršena kakšna njihova pravica ali da gre za kakšno pravno korist, pa tudi o njeni obveznosti se v tem postopku ne odloča. Zato navedene organizacije ne morejo biti stranka v tem postopku, njihove za uvedbo postopka bi moral MNVP v smislu člena 129 ZUP s sklepom zavreči. Tega ni storil, zato je kršil omenjeni zakon. Enako velja tudi za pašno skupnost, saj tudi ona ne zatrjuje niti ne dokazuje, da bi bila kršena kakšna njena pravica oz. pravna korist ali da bi se v predmetnem postopku odločalo o kakšni njeni pravici ali pravni koristi. Na splošno govorijo o raznih konfliktih, škodi, izvedenih ukrepih … Ob tem bi bilo navesti, da je lahko stranka v smislu obravnavane zadeve samo nekdo, ki mu je povzročena škoda na premičnem premoženju, npr. na kopitarjih ali govedu, saj se je o tem odločalo v upravnem postopku, kot je to razvidno iz 1. točke izreka odločbe. Tudi Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju v 5. členu določa, da se lahko ulov posameznega osebka in redčenje populacije volka, o čemer je bilo tudi odločeno v izpodbijani odločbi, izvede na podlagi predloga oškodovanca, kar pa pašna skupnost v tem pogledu ni, vsaj dokazala tega ni.

3. Enako kot prej velja glede sklepa o združitvi postopka št. 35603-52/2021-2550-2 in 35603-63/2021-2550-2 z dne 22. 12. 2021 in sklepa 35606-88/2022-2550-8 z dne 7. 9. 2022. Ker organizacije, ki so podale vlogo za odvzem volkov, ne morejo biti stranke v postopku, ker se v njem ne odloča o njihovih pravicah oz. pravnih koristi, kot je bilo predhodno že pojasnjeno, bi moral MNVP vloge zavreči. Tega pa ni storil, zato je kršil ZUP.

4. Z dovoljenjem št. 35603-52/2021-2550-16 in št. 35606-8/2022-2550-6 je MNVP dovolil odstrel križancev med volkom in domačim psom. Križanec med volkom in domačim psom ni volk in zato ni zavarovana živalska vrsta v smislu Direktive o habitatih iz leta 1992 in slovenskih predpisov: ZON in Uredbe zavarovanih prosto živečih živalskih. To pa pomeni, da je MNVP v tem smislu odločal o zadevi, o kateri sploh ni pristojen, kar pomeni, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

5. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 9. členu določa vsebino vloge za izdajo dovoljenja iz 7. člena. Ta mora med drugim vsebovati ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. Vsega tega v vlogah v obravnavanih postopkih ni najti. Zato bi moral MNVP zahtevati dopolnitev vlog in ker tega ni storil, je kršil tako ZUP kot omenjeno uredbo.

6. V točki 2 izreka vseh treh odločb MNVP smiselno piše, da je odvzem iz narave dovoljen upravljavcem lovišč … To pa je v nasprotju s 4. odstavkom 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, ki določa, da mora dovoljenje vsebovati … sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb. Podatkov o odgovornih osebah v dovoljenju in to je v nasprotju z omenjeno uredbo. To je tudi v nasprotju z 213. členom ZUP, kjer je govora o določnosti izreka.

7. Izrek v vseh dovoljenjih tudi ni določen v tem smislu, ko uporablja izraz »dovoli se«. Ob takšni uporabi se ne ve, kaj to pomeni: ali je obveza organizacij iz 2. točke izreka ali gre pri tem za svobodno odločitev teh organizacij in jim ni potrebno odvzeti volkov oz. križancev iz narave. Ker so mogoča različna tolmačenja, izrek torej ni določen in prišlo je do kršitve 213. člena ZUP. Še posebej je to »kritično« v smislu 3. točke 213. člena ZUP.

8. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah v 7. členu govori med drugim o tem, da ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje …, izpodbijane odločbe pa v izreku uporabljajo besedno zvezo »odvzem iz narave z odstrelom«. To pa je v nasprotju z uredbo, ki ne pozna te besedne zveze, še posebej, ker je usmrtitev samostojno dejanje, kar pomeni, da odvzem iz narave ne more vsebovati odstrela, saj ta pomeni usmrtitev. MNVP je tako kršil omenjeno uredbo in s tem ZUP v smislu napačne uporabe materialnega prava.

9. Glede na navedeno v prejšnji točki je jasno, da se ZDLov-1 ne more uporabljati v tej zadevi in je zato del izreka, ki se glasi: »Način odvzema iz narave iz 1. točke izreka mora biti izveden v skladu s predpisi, ki urejajo lov«, nezakonit. Živali ne bi smele biti odstreljene v smislu ZDLov-1, eventualno bi lahko bile, glede na predpise, usmrčene na drug način in ne na način lova.

10. MNVP v obrazložitvi odločb št. 35606-88/2022-2550-18, št. 35606-80/2022-2550-6 in št. 35603-17/2022-2550-5 navaja v tem smislu, da glede na navedeno ministrstvo ugotavlja … zato je odvzem iz narave z odstrelom volka edini primeren način, da se zmanjša nadaljnje škode na domačih živalih … To ne drži. »Živali, nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi,« je navedeno v 10. členu Pravilnika o zaščiti rejnih živali. In v obravnavanih primerih je vsekakor to potrebno, saj se ve, da so na tem področju volkovi, ki napadajo rejne živali, ki so na prostem. Smiselno enako velja tudi v pogledu 92. in 93. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) in Pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. Do napada volkov na rejne živali, ki so na prostem, v principu sploh ne sme priti, saj morajo skrbniki oz. lastniki živali le-te zavarovati, kot je bilo navedeno zgoraj. Če pa pride do napada in pokončanja živali, pa očitno te živali niso bile zavarovane oz. pravilno zavarovane in bi skrbniki oz. lastniki morali za hudo trpljenje rejnih živali, odgovarjati. Če rejnih živali na prostem ni mogoče zavarovati, je pač treba te živali prestaviti drugam, kjer je to zavarovanje mogoče. In to je ukrep, ki bo preprečil škodo na rejnih živalih in je zelo preprost. Če volk napade rejne živali, ki so na prostem, je zato odgovoren skrbnik teh živali, saj jih ni zavaroval tako, da volk ne bi mogel priti do njih. Zato je jasno, da obstajajo druge zadovoljive možnosti v smislu 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, iz česar izhaja, da odstrel volka ni mogoč oz. ga ne sme biti. Ker pa je kljub temu dovoljen, gre za kršitev 7. člena omenjene uredbe.

11. Zakon o ohranjanju narave v 26. členu govori o varstvu mednarodno varovanih vrst, kar volk vsekakor je. Določa, da je vrsta v ugodnem stanju, če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot vitalna sestavina ekosistema, če se naravno območje razširjenosti vrste ne manjša in se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in če so habitati populacij vrste za dolgoročno ohranitev njenih populacij dovolj veliki in bodo verjetno dovolj veliki tudi v prihodnje. V tem smislu bi MNVP moral v dovoljenjih, ki se nanašajo na odstrel volkov (št. 35606-88/2022-2550-18, št. 35606-80/2022-2550-6 in št. 35603-17/2022-2550-5), obrazložiti pogoj iz uredbe, ki v 7. členu govori o tem, da odvzem ne bo škodoval ugodnemu stanju populacije. Pa tega ni storil, saj manjkajo navedbe in dokazi o tem, da je habitat volka za dolgoročno ohranitev dovolj velik in da bo verjetno to tudi v prihodnje … MNVP bi moral tudi dokazati, da habitat volka ustreza določilom 22. in naslednjim členom Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kjer je govora o ukrepih varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja habitatov živalskih vrst. Zato so obravnavane odločbe v nasprotju s 26. členom ZON in določbah ZUP, ki govorijo o obrazložitvi odločbe (člen 214).

12. MNVP v dovoljenju št. 35606-8/2022-2550-6 in št. 35603-52/2021-2550-16 navaja, da je odstrel križancev med volkom in domačim psom nujen zaradi varstva vrste volka, saj bi neodstranitev križancev iz narave pomenila resno grožnjo ugodnemu stanju zaradi hibridizacije volkov s psi in posledično genetsko onesnaženje volčjih populacij. V zvezi s tem je potrebno povedati, da pomenijo križanci med volkom in psom evolucijski nastanek nove vrste živali in to je v skladu z naravnim sistemom. Zato te živali pomenijo obogatitev biotske raznovrstnosti in ne pomenijo grožnje vrsti volka, saj bo ta vrsta še naprej obstajala in se večala, križanci pa se bodo razvijali po svoji poti naprej. Zato pomeni odstrel križancev poseg v biotsko raznovrstnost in s tem v naravno ravnovesje, kar tudi pomeni, da gre za kršitev 2. in 3. člena Zakona o ohranjanju narave. Pa še nekaj: križanec bi bil nevaren za vrsto volka samo takrat, ko bi začel napadati in ubijati volkove, predvsem mladiče ali pa uničevati habitat volka. MNVP pa v obeh odločbah o tem nima ničesar. Zato je še s tega vidika jasno, da ni grožnja volku in vrste volka ni potrebno varovati z odstrelom križancev.

13. V dovoljenjih iz prejšnje točke je prišlo do kršitve ZUP tudi v tem smislu, da MNVP sploh ne navede, kakšni so razlikovalni znaki med volkom in križancem med volkom in psom, še manj pa to dokaže. To je pomembno zato, da ne bi bil usmrčen volk in ne križanec. Izvrševalec dovoljenja torej ne ve, ali gre za volka ali križanca. Tega slednjega lahko ubije, ne sme ubiti pa volka. Zato gre v tem primeru za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Poleg tega pa dovoljeni ne vsebujeta nobenih dokazov o tem, da so križanci res križanci in ne volkovi.

Na podlagi navedenega in z ozirom, da gre po našem mnenju za veliko število hudih kršitev predpisov, predlagamo da izvedete inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepate skladno s predpisi. Predlagamo še, da nas obvestite o svojih ugotovitvah in ukrepanju glede našega predloga.
Naslov za odgovor je info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu

Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku