Državni zbor Republike Slovenije
Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti
Šubičeva 4, Ljubljana
11.2.2024
Predlog s peticijo za odpravo ribolova po načinu Ujemi in spusti
Spoštovani!
V Sloveniji obstaja ribolov po načinu Ujemi in spusti. Menimo, da je takšen način ribolova skrajno nemoralen oz. neetičen in v nasprotju vsaj s slovensko ustavo in Zakonom o zaščiti živali, pri čemer predlagamo, da se ga odpravi. Več o vsem tem v nadaljevanju.
NEKAJ UVODNIH SPLOŠNIH UGOTOVITEV O RIBAH
1. Dokazano je, da živali čutijo bolečino, kar je dokazano tudi za ribe, ki občutijo tudi še stres oz. strah. Ribe imajo namreč po vsem telesu receptorje, ki zaznavajo bolečino pa tudi kompleksne živčne sisteme in še zavest. Kot vse druge živali imajo tudi naraven nagon za preživetje, podobno kot človek. Različne vrste rib so prilagojene za odzivanje na različne dražljaje. Ribe so svoje sposobnosti izpopolnjevale več sto milijonov let, ljudje jih šele spoznavajo. Raziskave so pokazale, da imajo različne ribe dolgoročni spomin, socialne vezi, starševstvo, naučene tradicije, uporabljajo orodja in celo medvrstno sodelujejo, kar je bilo ugotovljeno v številnih znanstvenih študijah. Zanimivo: Ko so šarenki v občutljive ustnice vbrizgali bolečo ocetno kislino ali čebelji strup, je prenehala jesti, se zibala naprej in nazaj po dnu akvarija in drgnila ustnice ob stene akvarija. Ribe, ki so jim vbrizgali neškodljivo fiziološko raztopino, se niso obnašale tako nenavadno.[1] V nadaljevanju nekaj o vsem tem.
1.1 V neki raziskavi Roslin Instituta Univerze v Edinburgu so odkrili, da imajo mavrične postrvi na glavi 58 receptorjev za bolečino. To pomeni, da ta riba na 58 mestih reagira na najmanj en bolečinski dejavnik. Ribe torej čutijo bolečino, imajo pa zelo malo možnosti, da to bolečino izrazijo. Nekateri zaradi tega mislijo, da ribe ne čutijo bolečin. Znanstveniki poročajo, da je odziv rib na bolečine tudi stres in zibajoče gibanje, ki je podobno gibanju ob stresu pri sesalcih. Ribe doživljajo bolečino podobno kot sesalci. Ribe se naučijo izogibati bolečinam kot ostale živali, kar pomeni, da je to dejanje zapomnjeno dejanje, ki se spreminja glede na okoliščine.
1.2 Za ribe velja tudi to, da lahko trpijo zaradi strahu in slutnje pred fizično bolečino. Ribe so zakrulile, ko so dobile elektrošok, je bilo ugotovljeno v neki raziskavi, kasneje pa so začele kruliti takoj, ko so zagledale elektrodo, torej so slutile trpljenje. Dr. Pereira z Univerze v Oxfordu pravi, da so ribe zelo sposobne učenja in pomnjenja in posedujejo mnogo spretnosti, ki bi marsikoga presenetile. Ribe čutijo bolečine podobno kot psi, muce in druge živali, saj imajo tudi živčne prenašalce, kot so endorfini za lajšanje trpljenja. Ti obstajajo seveda samo zato, da lajšajo bolečine. Bolečinski sistem pri ribah je, gledano anatomsko, psihološko in biološko enak kot pri pticah in drugih živalih. Študenti biologije vedo, da imajo ribe živce in možgane, ki zaznavajo bolečine. Tudi kozice in jastogi čutijo bolečine. Ribe in seveda tudi drugi organizmi so torej čuteča živa bitja, kot je to človek.
1.3 Dr. Hopkins iz Alabame pravi, da je bolečina, ki jo občuti riba na trnku, kot »vrtanje pri zobozdravniku v nezaščitena območja brez anestetika. Škotski raziskovalci so dokazali, da trnek povzroči ribam bolečino, ki je primerljiva z bolečino pri poškodbi očesa pri sesalcih. Dr. Michael Fox pravi, da bi moralo biti obnašanje rib dokaz za njihovo trpljenje, saj se borijo in si prizadevajo uiti, ko jih lovijo na trnek ali mrežo, s čimer jasno kažejo, da imajo voljo do preživetja.
1.4 Spodaj navedene študije kažejo na to, da je skupina znanstvenikov v ribah, ki so jih opazovali, dejansko prepoznala človeški koncept »občutenja bolečine«.[2]
– Rezultat: Zlate ribice so kazale »znake strahu in se poskušale izogibati«, ko so jih izpostavili visokim temperaturam, potem pa vrnili v njihov običajni akvarij.
Raziskava: Biologi so v ribe v eni skupini vbrizgali fiziološko raztopino, v drugi skupini pa morfij. Obe skupini rib so nato izpostavili boleče visokim temperaturam. Janicke Nordgreen (ena izmed avtorjev raziskave), pravi: »Ribe, ki so jim vbrizgali fiziološko raztopino, so se vedle defenzivno in izražale tesnobo, strah in nezaupljivost, ribe, ki so jim vbrizgali morfij, pa ne.« Joseph Garner, drugi izmed avtorjev, je dodal: »Eksperiment kaže na to, da ribe na boleče dražljaje ne reagirajo zgolj refleksno, temveč se njihovo vedenje spremeni tudi po dogodku.«
– Rezultat: Po tem, ko so bile v ustnice rib vbrizgane kemikalije, za katere je znano, da povzročajo bolečino, so ribe pospešeno dihale, izogibale so se trdi hrani (briketom), pozibavale so se in ustnice drgnile ob prod in stene akvarija.
Raziskava: Opazovanje rib po vbrizganju čebeljega strupa in ocetne kisline v njihove ustnice. Ena skupina rib je potem dobila še injekcijo morfija, druga skupina pa injekcijo fiziološke raztopine. Ribe, ki so dobile morfij, so kazale znake zmanjšanega nelagodja. (Univerza v Edinburghu & Roslin Institute)
– Rezultat: Ribe so zastokale ob šoku z elektrodami in kazale so znake spomina na travmatični dogodek.
Raziskava: Po večkratnem šoku z elektrodami so ribe zastokale že ob samem pogledu na elektrodo. To kaže na njihovo sposobnost, da si zapomnijo negativne izkušnje. Emocije pri spominskih sposobnostih živali igrajo ključno vlogo. (Raziskovalec William Tavolga)
Dodatno:
– Raziskovalci so dognali, da imajo postrvi izredne spominske sposobnosti. Še mesece po prvotni izkušnji si zapomnijo, kako se izogniti ribiški mreži.
– Krapi, ujeti s trnkom in nato izpuščeni, spremenijo svoje navade prehranjevanja in gnezdenja. Nekatera poročila kažejo, da se krapi po prvotni izkušnji trnkom izogibajo.
– Ribe v akvarijih (tako velikih kot majhnih) demonstrirajo »ujetniško vedenje«, ki kaže na negativne čustvene afekte, ki jih povzroča ujetništvo. Ti vključujejo abnormalno hranjenje, iskanje zavetja, mirovanje na dnu in stanje na glavi ali repu. To in drugo repetitivno vedenje, ki so ga opazili, so znaki čustvenega stresa in nevroloških motenj.
Nekaj citatov[3] znanstvenikov glede trpljenja rib:
– »Kar se tiče bolečine, ribe trenutno predstavljajo največji vir zmot in nedoslednosti. Ljudje se hitro razburijo, če kdo grdo ravna z delfini, ker so sesalci, ali pa s konji in psi. Istočasno pa se odvijajo ribolovska tekmovanja, kjer na tisoče ljudi s trnki prebada ribe in jih pusti, da se zadušijo na rečnem bregu, kar je precej neprijetna in klavrna smrt.« Dr. Bill Runciman, profesor anestezije in intenzivne nege, Univerza v Adelaidi
– »Ribe niso zgolj roboti z refleksi, temveč živali, sposobne občutenja bolečine in strahu, njihovo vedenje je pogojeno z izkušnjami, pričakovanji in motivacijo na način, primerljiv z višje razvitimi živalmi, vključno s človekom.« Dr. R. Buwalda, Inštitut za primerjalno psihologijo, Utrecht
– »Četudi ribe ne kričijo (tako, da bi jih slišali ljudje), ko so v bolečinah in v stiski, je njihovo vedenje, kadar se ulovijo na trnek ali v mrežo, zadosten dokaz, da trpijo. Borijo se, poskušajo pobegniti in s tem dokazujejo voljo do preživetja.« Dr. Michael Fox, D.V.M., PhD
– »Znanstvena literatura je jasna. Bolečinski sistem pri ribah je anatomsko, fiziološko in biološko praktično enak tistemu pri ptičih in sesalcih.« Dr. Donald Broom, znanstveni svetovalec britanske vlade.- »… kako zlahka ljudje svoja čustva in želje projiciramo na nekatere živali, na druge pa ne, je samo po sebi razlog za skrb. Le malo ljudi resnično sočustvuje z ribami, čeprav ima mnogo rib dolgo življenjsko dobo, kompleksen živčni sistem in so sposobne učenja zapletenih nalog.« Dr. Patrick Bateson, profesor etologije, Univerza v Cambridgeu
1.5 Ena od zanimivih študij, ki jo je izvedla Univerza v Liverpoolu, je spremljala cebrice (zebrafish). Te so lahko izbirale med dvema akvarijema, enim pustim in drugim, obogatenim s pogledom na druge ribe in listje. Cebrice so seveda izbrale bogatejši akvarij. Nekaterim ribam so nato vbrizgali kislino, medtem ko so pust akvarij napolnili z zdravili proti bolečinam. Ribe, ki jim je bila vbrizgana kislina, so se preselile v rezervoar s protibolečinskimi sredstvi.[4]
1.6 Ribe se obnašajo tudi na načine, ki kažejo, da zavestno občutijo bolečino. V eni od raziskav so raziskovalci v akvarije z mavričnimi postrvmi spustili skupke svetlo obarvanih kock Lego. Postrvi se običajno izogibajo neznanih predmetov, ki se nenadoma znajdejo v njihovem okolju, če so nevarni. Ko pa so znanstveniki mavričnim postrvim dali bolečo injekcijo ocetne kisline, so te veliko redkeje pokazale obrambno vedenje, domnevno zato, ker jih je odvrnilo njihovo lastno trpljenje. Nasprotno pa so ribe, ki so jim vbrizgali tako kislino kot morfij, ohranile običajno previdnost. Kot vsi analgetiki tudi morfin omili doživljanje bolečine, vendar ne odstrani samega vira bolečine, kar kaže na to, da je vedenje rib odražalo njihovo duševno stanje in ne zgolj fiziologijo. Če so se ribe refleksno odzvale na prisotnost jedke kisline in niso zavestno občutile bolečine, potem morfin ne bi smel imeti vpliva.[5]
1.7 Prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., iz Inštituta za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da imajo ribe nociceptorje za zaznavanje bolečine, obstajajo preproste povezave do preprostih možganov in imajo celo lastne snovi, ki omilijo bolečino. Raziskave so potrdile, da ima bolečina fiziološke in vedenjske posledice. Pomembno dejstvo je tudi, da se ribe znajo in naučijo izogibati bolečinskim dražljajem.[6] Prof. dr. Vlasta Jenčič še pravi, da ribe občutijo tudi strah in stres.[7]
2. Ali ribe občutijo bolečino, ko se ujamejo na trnek? Mehanizem bolečine nastane, ko škodljiv dražljaj v interakciji z nociceptorjem na telesu živali. Nociceptor nato pošlje električni signal v možgane, kjer se pokaže psihološka izkušnja bolečine. Ribe imajo v ustih številne nociceptorje, zato je zanje zasek zagotovo boleča izkušnja. Ali ribe čutijo bolečino, ko se zadušijo? Ribe zunaj vode ne morejo dihati, zato se počasi dušijo in umrejo. Ribe zagotovo čutijo bolečino, ko se dušijo, kar je lahko zelo dolgotrajen proces. Nekatere vrste rib lahko umrejo zaradi zadušitve tudi po več kot eni uri. Ta način usmrtitve pri ribah povzroči močno stresno reakcijo; med dolgotrajnim umiranjem se ribe zgražajo, vzdihujejo, se zvijajo in mahajo, zaradi česar se v njihovih mišicah kopiči mlečna kislina in hitreje pride do smrtne otrdelosti. Vendar pa je verjetno, da jim največje trpljenje povzroči sprememba tlaka, ko jih dvignejo iz vode v zrak. Ribe so izredno občutljive na spremembe tlaka in so dejansko veliko bolj občutljive na tlak kot druge živali. Stranice ribe so tako občutljive, da so jih primerjali s človeško roženico, saj so občutljive na pritisk. Ribe imajo namreč sistem čutilnih organov, ki se razteza po celotni dolžini njihovega telesa in se imenuje sistem stranskih črt, ki živali pomaga razumeti spremembe pritiska in bližnje gibanje v okoliški vodi. Travma zaradi hitre spremembe tlaka, do katere pride, ko ribo potegnemo iz vode v zrak, je zagotovo ogromna in vsako leto na ta način, zaradi zadušitve in izpostavljenosti, pogine na bilijone rib.[8] Resnica je, da ribe, ko jih potegnejo iz vode in se trudijo dihati, čutijo bolečino, strah in grozo.
3. Dejstvo je, da ribe občutijo bolečino, strah in stres ter tako trpijo. Ribolov v sedanjem času ni več za nikogar življenjsko potreben, saj se rib ne lovi več zaradi nujne prehrane, torej da človek ne bi mogel dobiti hrane za svoje življenje iz drugih virov. To pa pomeni, da ribolov v Slovenji ni za nikogar več življenjskega pomena. Zato je ribolov postal dejavnost za preživljanje prostega časa v naravi ali za šport, ulovljene ribe pa se doma uporabijo za prehrano, v sistemu Ujemi in spusti pa jih ribiči izpustijo. Pri ribolovu, ne glede na obliko, ribiči ribam kot čutečim živim bitjem povzročajo hudo trpljenje, bolečino, strah, stres in poškodbe, tako kadar ribe preživijo ali umrejo. V bistvu gre za mučenje, gre za krutost.
RIBOLOV PO NAČINU UJEMI IN SPUSTI
4. Še posebej je krut način ribolova Ujemi in spusti. Ta oblika ribolova se vedno bolj uveljavlja, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje, v Sloveniji pa ga promovira celo državni Zavod za ribištvo Slovenije. Kar je žalostno. Ribolov po sistemu Ujemi in spusti pomeni, da je potrebno vsako ribo, ki jo ribič ujame, vrniti nazaj v vodo. Ta način ribolova je še posebej krut do živali, saj jih sprva poškoduje, nato pa takšne poškodovane izpusti nazaj v vodo. Ribe, ki preživijo to dejanje, mnoge ga namreč ne, sicer živijo dalje, vendar živijo v trpljenju, saj so bolj ali manj poškodovane. Zato lahko ribe hudo trpijo, še posebej, če imajo odprte rane v svojem telesu, npr. v škrgah, prebavilih ali drugih notranjih organih, največ poškodb pa je v ustih. Ker je lahko ista riba večkrat žrtev tega načina ribolova, ima lahko v ustni votlini več ran, ki so jih povzročili trnki. Vse to pa nastane zaradi trnka ali pa zaradi nepravilnega rokovanja z ujeto ribo, preden se jo izpusti nazaj v svobodo. Mnoge ribe pa umrejo zaradi stresa, ki ga doživijo med utrujanjem oz. vlečenjem na kopno. Čim dlje traja utrujanje, tem večji je stres. Med utrujanjem trpi riba pomanjkanje kisika, v mišicah se sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na delovanje mišičnega sistema in tako tudi srca. Ribo lahko zadene kap. Mnoge ribe pa umrejo po tistem, ko zopet spuščene v vodo.
4.1 »Bridko sem se zjokal, ko sem zjutraj videl, da je som poginil,« nam je včeraj dejal … »Prijel je nekaj pred 20. uro, dobri dve uri sta minili, preden sem ga, na koncu s pomočjo avstrijskega ribiča …, ki je tudi lovil krape, spravila v čoln.« Šele tedaj sta videla, zakaj se je ta somja mrcina tako branila. Som je bil namreč velik 230 centimetrov in težak 78 kilogramov. …« S somom sem se želel slikati, nato bi ga izpustil. Čez noč smo ga pustili v mreži v vodi, zjutraj je bil, žal, mrtev. Nobenih ran ni imel. Ribiči, ki so bili zraven, so menili, da ga je kap, ker naj bi bil lov zanj prevelik šok.«[9] To je pripoved nekega ribiča, ki je lovil v sistemu Ujemi in spusti.
4.2 V medijih je bilo mogoče brati, da je 13-letni Amadej Matevžič s Frankolovega leta 2023 na Šmartinskem jezeru pri Celju ulovil orjaškega soma, dolgega 2,46 metra, težkega približno 90 kg. Z očetom Ervinom sta se uro in pol borila s somom oz. ga utrujala, da sta ga lahko spravila na suho. Tam je som kar nekaj časa ležal na travi, kjer je bilo mogoče tudi kamenje in da je Amadej ležal zraven njega ali ga z rokami prijemal na različne načine. Amadej je soma tudi polil z vodo, kot je to razvidno iz videa na isti spletni strani. Kot je še razvidno iz omenjene spletne strani, sta A. in E. Matevžič za meritev poklicala gospodarja Ribiške družine Celje Dominika Zlodeja, ki je ocenil dolžino ujetega soma. Po fotografiranju sta soma spustila nazaj v jezero.[10] Čez nekaj dni so ribiči našli v jezeru mrtvega soma praktično enake velikosti, vendar ribiči pravijo, da ne gre za istega soma.
5. Ribe, ki so ujete v sistemu ribolova Ujemi in spusti, so zaradi ran, ki jih povzroči trnek poškodovane, zaradi utrujanja in življenja izven vode, pa tudi onemogle. Mnoge pa sploh ne preživijo. Poškodbe zaradi trnka so vedno, saj sicer ribe ni mogoče ujeti. Ujeti ribo in jo nato dati nazaj v vodo ter ji pri tem namerno povzročiti hudo trpljenje in poškodbe, je seveda mogoče opredeliti kot mučenje živali, saj se riba vrne v vodo poškodovana in mora tako živeti dalje, dokler se rane ne zacelijo, če se sploh. Riba dalje torej živi v velikem trpljenju, saj ima poškodovan predel ust, mogoče pa še kakšne druge dele telesa. Namerno povzročanje trpljenja živemu bitju zaradi zabave ali športa spada med skrajno nemoralna dejanja. Seveda pa je tudi protiustavno, saj gre za mučenje živali. Tako je ribolov merskih rib po načinu Ujemi in spusti v Švici prepovedan, v Nemčiji nezaželen, v mnogih državah pa sporen.[11] Način ribolova Ujemi in spusti je ribolov za zabavo, pri čemer se ponavadi ribič slika s svojim plenom in mnogokrat hvali z njim, ter ga nato poškodovanega in trpečega, vsega v bolečinah, vrne v vodo. Ali je to kulturno, civilizirano, predvsem pa moralno-etično? Riba služi kot trofeja!
6. Nasprotniki ribolova po sistemu Ujemi in spusti pa se najdejo tudi med samimi ribiči. V časopisu Dnevnik je bil v rubriki Pisma bralcev objavljen tekst ribiča Zdravka Zajca iz Ljubljane. Nekaj njegovih navedb: -»Ker je zadnje čase veliko govora o živalih in njihovi zaščiti, še nikoli nisem zasledil, da bi kdo odprl razpravo o načinu ribolova v naših sladkovodnih vodah. Govorim o načinu ribolova ujemi-izpusti. Sam sem že približno 50 let član RD Medvode in me že od vsega začetka moti ta način ribolova. (…) Način ribolova ujemi-izpusti je zame tipičen primer mučenja živali. Ne razumem, kakšen užitek imajo ribiči, ko v enem dnevu ulovijo 30 in več rib, se z njimi fotografirajo in rečejo, da so jih nepoškodovane vrnili v vodo. Kako nepoškodovano, če pa jo je ujel na jekleni trnek, čeprav je brezzalustnik? Rana je rana in večina ribičev ve kako boli, kadar se je po nesreči ‘špiknil’ s trnkom. Naša RD vsako leto prireja državno prvenstvo v muharjenju na reki Sori, kolikor jo je v njeni pristojnosti upravljanja. To je od sotočja Sava-Sora v Medvodah do jezu v Goričanah. Tekma bo letos v nedeljo, 4. 6. 2023, med 8. in 12. uro. V ponedeljek, 29. 5. 2023, je naša RD vložila v Soro okoli 200 kg (približno 600 rib) postrvi šarenke, vzgojene v ribogojnici. To se pravi, da se bodo pet dni zatem prišli »tekmovalci« iz vse Slovenije izživljati se nad temi ubogimi ribami, ki se še niso navadile živeti (hraniti) v naravnem okolju in so dovzetne na vsako vabo, ki jim jo ponudiš. Lahko jo ujame vsak amater. Ampak ti profesionalni »tekmovalci« štejejo, kdo jih bo več ujel (prešpikal) in si zato celo delijo pokale. Dokazano je, da več kot polovica teh rib pogine zaradi šoka. Škoda je veliko večja, kot pa je pobranega denarja od štartnine. Vem, da veliko RD-jev in tudi zavod za ribištvo živi od prodaje dovolilnic za način ribolova ujemi-izpusti, ker gre za milijonski posel in je to še tabu tema. Zato mi je tudi jasno, zakaj v reviji Ribič niso objavili mojega članka na to temo, saj verjetno ne bi imeli več o čem pisati ali objavljati fotografij o ujetih in spuščenih ribah. (…) Torej vse kaže, da se z ribami lahko počne karkoli, saj ribe so neme. Zanima me, koliko ribičev bi to še počelo, če bi ribe lahko izrazile svojo bolečino z glasovi, kot to počne večina ranjenih živali in nenazadnje tudi človek? Urška in Tina, ali bi odprli tudi to temo?«[12]
PRAVNO O RIBAH
7. Ustava RS v 4. odst. 72. člena določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon, kar pomeni, da mučenje živali po ustavi ni dopustno, saj sicer ne bi ne bi bilo omenjene ustavne določbe.
8. Ribe so vretenčarji in zanje velja Zakon o zaščiti živali (ZZZiv). Zato ima človek do njih odgovornost za njihovo zaščito, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti, kot to izhaja iz 1. člena ZZZiv. Tudi ribe so čuteča živa bitja, kot druge živali, kar izhaja tako iz slovenskih kot evropskih predpisov. Poleg že omenjenega ZZZiv morajo varstvo živali pred mučenjem urejati tudi drugi zakoni, če obravnavajo problematiko živali in so živali del odnosa človek žival.
9. Ribolov na splošno in po načinu Ujemi in spusti urejajo Zakon o sladkovodnem ribištvu (ZSRib), Zakon o morskem ribištvu (ZMR-2) in na njuni podlagi izdani podzakonski predpisi.
10. Zaščita živali po ZZZiv (2. člen) je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali; lokalnih skupnosti in države; veterinarskih, živinorejskih, znanstveno-raziskovalnih in pedagoških zavodov; lovskih, kinoloških in drugih organizacij, ki združujejo rejce živali; društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali. Zaščita živali je torej dolžnost tudi državnih organov, tako tudi Državnega zbora.
11. Po 3. členu ZZZiv ne sme nihče brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti, po 4. členu pa je mučenje živali tudi vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno ali iz malomarnosti, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju.
12. Po 4. členu Pravilniku o komercialnih ribnikih se morajo ujete ribe takoj nepoškodovane vrniti v ribnik ali takoj usmrtiti na način, da se ribe ne muči. Podobno je določeno v 15. členu Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah, kjer je določeno, da se morajo ujete ribe takoj žive spustiti nazaj na prostost v vodo ali usmrtiti na način, da se rib ne muči in da jih je dovoljeno prijemati samo z mokro roko. Omenjeni »zaščitni« ukrepi seveda ne preprečujejo trpljenja, stresa, strahu, bolečin … pri ribah, ulovljeni po načinu Ujemi in spusti, torej mučenja, poleg tega pa rib niti teoretično ni mogoče spusti nazaj v vodo nepoškodovanih.
13. Kot že navedeno, ribolov po načinu Ujemi in spusti ni nujen za življenje ljudi in je športna ali prostočasna dejavnost. To pa glede na 3. členu ZZZiv ne more biti utemeljen razlog, da se ribam povzroča trpljenje, bolezen, poškodbe ali celo smrt. Obstaja mnogo drugih športnih ali kratkočasnih dejavnosti, ki lahko nadomestijo sporni ribolov. Poleg tega obravnavani način ribolova ustreza definicij mučenja iz 4. člena ZZZiv, saj povzroča ribam dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, škodi njihovemu zdravju, lahko pa povzroča tudi hujšo poškodbo. Razen tega pa gre tudi za nepotrebne smrti rib, ki umrejo zaradi omenjenega načina ribolova. Zato je treba ribolov po načinu Ujemi in spusti prepovedati oz. odpraviti.
14. Za odpravo ribolova po načinu Ujemi in spusti je tudi več kot 300 ljudi, ki so podpisali Peticijo za odpravo ribolova po načinu Ujemi in spusti, ki se je podpisovala elektronsko preko spletnega portala Peticija.online in lastnoročno preko tiskanih podpisnih listov. Peticija je sestavni del tega predloga, kar velja tudi za podpise.[13] Tekst peticije je na koncu tega predloga kot tudi na omenjenem portalu, kjer so tudi podpisi s tem, da nekateri podpisniki niso želeli, da je njihov podpis viden na internetu.
Na podlagi navedenega predlagamo, da Državni zbor Republike Slovenije, Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti obravnava naš predlog oz. peticijo in sprejme sklep, da se Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozove:
– da pripravi spremembe 25. člena Zakona o sladkovodnem ribištvu tako, da se v ta člen vnese prepoved ribolova po načinu Ujemi in spusti
– da pripravi spremembe Zakon o morskem ribištvu tako, da se vanj vnese prepoved ribolova po načinu Ujemi in spusti,
in spremembe obeh predpisov predloži v sprejem Vladi RS s predlogom, da Vlada RS omenjene spremembe vloži v zakonodajni postopek
ter
– da v Pravilniku o prostočasnem ribolovu na morju zapiše, da ribolov po načinu Ujemi in spusti ni dovoljen,
– da v 4. členu Pravilnika o komercialnih ribnikih izbriše besedno zvezo »takoj nepoškodovane vrniti v ribnik ali«, pri čemer naj pridobi še soglasje ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, če je to potrebno,
– da v 15. členu Pravilnika o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah izbriše besedno zvezo »takoj žive spustiti nazaj na prostost v vodo ali«.
Predlagamo tudi, da nas na sejo, na kateri se bo obravnavala naša peticija, povabite, da lahko še dodatno obrazložimo celotno zadevo.
Hvala in lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Zanjo Vlado Began
Vlado Began je tudi prvopodpisani pod spletno peticijo!
Njegov naslov:
Vlado Began
Finžgarjeva ulica 23
3240 Šmarje pri Jelšah
E-mail: vlado.began@siol.net
Tel: 031 284 643
Naš naslov za komunikacijo:
– info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu ali
– vlado.began@siol.net
Priloga:
– lastnoročni podpisi*
________
* Enega izmed podpisnih listov je zmočil dež in je zato nekoliko »razmazan«, za kar se opravičujemo.
_______
Peticija za odpravo ribolova po načinu Ujemi in spusti[14]
Ribolov po načinu Ujemi in spusti je popularen način ribolova v Sloveniji. Takšen način ribolova pomeni, da je potrebno vsako ribo, ki jo ribič ujame, vrniti nazaj v vodo. To je kruto do te živali, saj jo sprva poškoduje, nato pa takšno poškodovano izpusti nazaj v vodo. Ribe, ki preživijo to dejanje, mnoge namreč ne, sicer živijo dalje, vendar živijo v trpljenju, saj so bolj ali manj poškodovane. Zato lahko ribe hudo trpijo, še posebej, če imajo odprte rane v svojem telesu, npr. v škrgah, prebavilih ali drugih notranjih organih, največ poškodb pa je v ustih. Vse to pa nastane zaradi trnka ali pa zaradi nepravilnega rokovanja z ujeto ribo, preden se jo izpusti nazaj v svobodo. Mnoge ribe pa umrejo zaradi stresa, ki ga doživijo med utrujanjem oz. vlečenjem na kopno. Čim dlje traja utrujanje, tem večji je stres. Med utrujanjem trpi riba pomanjkanje kisika, v mišicah se sprošča mlečna kislina, ki negativno vpliva na delovanje mišičnega sistema in tako tudi srca. Ribo lahko zadene kap. Gre za dejavnost, ki ribam kot čutečim živim bitjem povzroča hudo trpljenje, bolečino, strah, stres in poškodbe, ne glede na to, ali ribe preživijo ali umrejo. V bistvu gre za mučenje.
Ribolov po načinu Ujemi in spusti je prostočasna dejavnost, gre za zabavo, pri čemer se ponavadi ribič slika s svojim plenom ali/in hvali z njim, ter ga nato poškodovanega in trpečega, vsega v bolečinah, vrne v vodo. Ali je to kulturno in civilizirano ter seveda moralno-etično? Riba služi kot trofeja, seveda je ta trofeja pridobljena z mučenjem!
»Prijel je nekaj pred 20. uro, dobri dve uri sta minili, preden sem ga, na koncu s pomočjo avstrijskega ribiča …, ki je tudi lovil krape, spravila v čoln.« Šele tedaj sta videla, zakaj se je ta somja mrcina tako branila. Som je bil namreč velik 230 centimetrov in težak 78 kilogramov. «S somom sem se želel slikati, nato bi ga izpustil. Čez noč smo ga pustili v mreži v vodi, zjutraj je bil, žal, mrtev. Nobenih ran ni imel. Ribiči, ki so bili zraven, so menili, da ga je kap, ker naj bi bil lov zanj prevelik šok.« To je pripoved nekega ribiča, ki je lovil po načinu Ujemi in spusti.
Zaradi vsega navedenega je treba ribolov po načinu Ujemi in spusti zaradi zaščite rib odpraviti oz. prepovedati.
Tudi nekateri ribiči smatrajo ribolov po načinu Ujemi in spusti za mučenje rib.
Peticija bo posredovana pristojnim državnim organom.
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
________
- https://animalequality.org/news/animal-equality-demands-kroger-drop-simmons-farm-raised-catfish/ (21.11.2021). ↑
- http://veganska-iniciativa.blogspot.com/2012/05/ali-ribe-cutijo-bolecino.html (21.11.2021). ↑
- http://veganska-iniciativa.blogspot.com/2012/05/ali-ribe-cutijo-bolecino.html (21.11.2021). ↑
- https://sentientmedia.org/do-fish-feel-pain/ (21.11.2021). ↑
- https://www.smithsonianmag.com/science-nature/fish-feel-pain-180967764/ (21.11.2021). ↑
- Ribič 1-2, 2014. ↑
- Ribič 3, 2014. ↑
- https://sentientmedia.org/do-fish-feel-pain/ (21.11.2021). ↑
- Franc Kramer, Večer, 25.8.2009. ↑
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/13-letni-amadej-ulovil-orjaskega-soma-dolgega-246-metra.html (30.1.2024). ↑
- Ribič, 1-2, 2015. ↑
- https://www.dnevnik.si/1043025225/mnenja/pisma-bralcev/se-o-mucenju-zivali (30.1.2024). ↑
- https://www.peticija.online/peticija_za_odpravo_ribolova_po_nainu_ujemi_in_izpusti ↑
- https://www.peticija.online/peticija_za_odpravo_ribolova_po_nainu_ujemi_in_izpusti ↑