Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.ijs@gov.si
3.8.2023
Zadeva: Predlog za inšpekcijski nadzor glede ravnanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Spoštovani!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je dne 23.9.2023 izdalo odločbo št. 341-106/2022/4, s katero je dovolilo v izreku določenim lovskim družinam odlov nutrij na lovnih in nelovnih površinah v Krajinskem parku Ljubljansko barje, s katerimi upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in sicer na območju lovišča, ki ga ima izvajalka v upravljanju. Poleg omenjenega vsebuje izrek odločbe še nekaj točk.
Menimo, da je upravni postopek za izdajo dovoljenja za odlov nutrij potekal nezakonito, kar velja tudi za izdano odločbo, kar obrazlagamo v nadaljevanju, kot sledi:
1. Odločba dovoljuje odlov, torej lov, nutrij na lovnih in nelovnih površinah v Krajinskem parku Ljubljansko barje. To pa je v nasprotju z Zakonom o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki v 10. členu določa, da so javni in zasebni parki nelovne površine. To pa pomeni, da je celoten Krajinski park Ljubljansko barje nelovna površina in zato v tem parku ne more biti odlova oz. lova nutrij. Poleg tega so po že omenjenem členu ZDLov-1 nelovne površine tudi naselja in zato tudi tam ni mogoče izvajati lova nutrij, v kolikor bi se to izvajalo v naseljih. Ker seveda odločba ni nad zakonom, je jasno, da je izpodbijana odločba v nasprotju z 10. členom ZDLov-1. Tega seveda ne more spremeniti dejstvo, da odločba v uvodu kot pravno podlago navaja 2. odst. 42. in 5. odst. 43. člena ZDLov-1, saj tam ni določeno, da se lahko lov izvaja na nelovnih površinah. Enako velja tudi za pravne predpise, ki jih odločba navaja v obrazložitvi.
2. Izpodbijana odločba je bila izdana na področju ohranjanja narave oz. varstva okolja, saj lov spada v to področje. Zato bi MKGP moral dati vsem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na tem področju možnost vstopa kot stranski udeleženec v ta postopek, saj jim to omogoča zakonodaja iz prej omenjenega področja. MKGP tega ni storil, zato je kršil 43. in 143. člen ZUP. Gre za zelo hudo kršitev.
3. Odločba v izreku dovoljuje lovskim družinam Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Rakitna, Tomišelj, Ig in Škofljica odlov oz. lov nutrij. Odločba dovoljuje omenjenim lovskim družinam to, za kar sploh niso zaprosile, kajti v postopku ne nastopajo kot stranke ali vsaj stranski udeleženec. Tudi vloge za odlov nutrij omenjene organizacije niso dale, vsaj iz odločbe to ni razvidno. To pa pomeni, da je MKGP odločilo o zahtevku oz. prošnji za odlov, ki sploh ni bil podan. Odločilo je o nečem, kar v postopku s strani omenjenih lovskih družin sploh ne obstaja. Seveda je to zelo huda kršitev Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), začetem na vlogo neke organizacije, ko upravni organ odloči o nečem, kar sploh ni del vloge te organizacije. Kajti ta organizacija, gre za Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje (JZKPLB), v svoji vlogi omenjenih organizacij sploh ne omenja, še več, iz njene vloge je razvidno, da bo sama izvršila odlov nutrij, kar bo storila s postavitvijo živolovnih pasti. Ko jih bo odlovila, pa jih bo predala upravljalcu lovišča, kjer bodo odlovljeni, da poskrbi za njihovo odstranitev iz okolja. Lov bo torej izvajal JZKPLB, tega ne bodo izvajale lovske družine, ki bodo samo odstranile nutrije iz okolja. To zadnje dejanje seveda ni del definicije lova iz ZDLov-1 in ne predstavlja lova.
4. Iz vloge JZKPLB je razvidno, da bo odlov, torej lov, nutrij izvajal omenjeni javni zavod sam. Toda ta zavod tega ne more storiti, saj ne izpolnjuje pogojev po ZDLov-1, saj nima statusa lovske družine ali kakšnega drugega statusa, da bi lahko izvajal lov nutrij. Zato bi moral MKGP njegovo vlogo zavrniti in končati postopek. Tega pa ni storil, zato gre za kršitev ZUP in tudi ZDLov-1.
5. V izreku se uporablja besedna zveza »se dovoli«. To pa je nejasno, saj se ne ve, kaj to pomeni. Ali to pomeni, da se lovska družina sama odloči, ali bo izvajala odlov nutrij ali pa je to njena obveznost in se temu ne sme izogniti. To je pomembno tudi iz tega vidika, kajti če gre za obveznost, potem je jasno, da bi lovske družine morale biti stranke v postopku, saj bi se odločalo o njihovih obveznostih. Kot pa je že navedeno, to sploh niso bile. Izrek je v tem delu, torej glede besedne zveze »se dovoli«, nejasen in zato se v tem delu sploh ne da preizkusiti. Gre za kršitev ZUP.
6. Kršitev ZUP (člen 212) je podana tudi glede uvoda odločbe, kjer bi moral biti naveden zastopnik JZKPLB, kar pa ni bilo storjeno. Kršitev ZUP je podana tudi v tem smislu, da MKGP navaja kot predpis ZDLov, ki pa ne obstaja. Obstaja ZDLov-1.
7. V izreku odločbe so tudi točke 2., 3., 4. in 6., ki pa v odločbi sploh niso obrazložene. Ni pojasnjeno, zakaj bi moral obstajati koordinator, zakaj odločba velja do 31.12.2023, zakaj se lahko lovi nutrije samo ob določenem času … To je v nasprotju z 214. členom ZUP, ki določa, kaj mora obrazložitev vsebovati, poleg tega pa se izrek sploh ne da preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
8. V 3. členu Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) je določeno, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja ali smrti. To pomeni, da je treba uporabiti načelo sorazmernosti, ki je tudi eno izmed temeljnih načel prava Evropske unije in seveda tudi Slovenije ter se uporablja tudi pri zaščiti živali. Za dosego nekega ustavno dopustnega cilja je treba uporabiti ukrep, ki je sorazmeren s ciljem, kar med drugim tudi pomeni, da se ne sme uporabiti najtežji oz. najhujši ukrep za dosego cilja, če so na voljo drugi blažji ukrepi, s katerimi se da doseči cilj. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral MKGP v postopku presoditi ali obstaja kakšen blažji način za dosego cilja, ki ga upravni organ povzema v smislu 42. člena ZDLov-1, kot pa je usmrtitev nutrij z lovom. In seveda to tudi obrazložiti v odločbi, česar pa v njej ni. To načelo je tudi navedeno v 19. členu UREDBE (EU) št. 1143/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, iz katerega med drugim izhaja, da morajo biti ukrepi za obvladovanje sorazmerni z vplivi na okolje in primerni glede na posebne razmere v državah članicah, utemeljeni z analizo stroškov in koristi. MKGP je tako kršil ZZZiv in tudi omenjeno evropsko uredbo, pa še kakšen predpis, npr. ZON, ki v 14. členu med drugim tudi določa, da je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati in odvzemati iz narave. Seveda to velja tudi za nutrije, ne glede na to, da gre, tako se navaja, za tujerodno vrsto. Seveda gre tudi za kršitev 8. točke 26. člena ZZZiv, iz katerega tudi izhaja načelo sorazmernosti. Tam namreč piše, da je usmrtitev živali dovoljena, če gre za žival, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti.
9. Prej navedeno uredbo je MKGP kršil tudi s tem, da v odločbi ni analize stroškov in koristi, ki jih bo prinesel ukrep, kar bi glede na 19. člen UREDBE (EU) št. 1143/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVET … moralo biti.
10. MKGP je kršil tudi 214. člen ZUP, saj v obrazložitvi sploh ni navedel ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja vlogo JZKPLB, strokovno mnenje ZGS in predpise, na podlagi česar je ugotovil, da je odlov nutrij dovoljen. Sploh ne navaja konkretnih podatkov o resni škodi na posevkih … (niti ne pojasni, kaj je resna škoda), o zdravju ljudi in javne varnosti …, niti zanje ne navedene nobenih dokazov, praktično ničesar. To velja tudi glede odlova za znanstveno-raziskovalne in druge namene v širšem javnem interesu. Člena 42. in 43. ZDLov-1 tako nimata opredeljenega dejanskega stanja. Ničesar ni, kar bi utemeljevalo dovoljenje za pomor nutrij. MKGP dejanskega stanja v bistvu sploh ni ugotavljal. Seveda strokovno mnenje ZGS ne more nadomestiti ugotavljanja dejanskega stanja s strani upravnega organa, še posebej, ker je tudi to zelo splošno, brez konkretnih podatkov in dokazov zanje, kar vse bi utemeljevalo dovoljenje za usmrtitev nutrij. Seveda se takšna odločba sploh ne da preizkusiti, saj med drugim sploh ni znano dejansko stanje celotne zadeve.
11. Tudi vloga JZKPLB je pomanjkljiva, saj vsebuje samo pavšalne navedbe glede naraščajoče številčnosti nutrij brez dokazov o tem. Niti ne podaja dejanskega stanja z dokazi glede druge alineje prvega odstavka 42. člena in petega odstavka 43. člena ZDLov-1, ki naj bi bila pravna podlaga za izdajo dovoljenja za odlov nutrij. Zato bi MKGP moral v smislu 67. člena ZUP od JZKPLB zahtevati dopolnitev vloge, česar pa ni storil. Tako je ravnal v nasprotju s 67. členom ZUP.
12. Glede na to, da je nutrija prisotna v Sloveniji že približno 100 let (https://sl.wikipedia.org/wiki/Nutrija) je tudi jasno, da ne more biti več tujerodna vrsta, temveč je že postala domača vrsta. Zato zanjo sploh ne morejo več veljati predpisi, ki veljajo za tujerodne vrste. Dejstvo, da je nutrije mogoče loviti celo leto in da je mogoče pobiti vse nutrije v Sloveniji, je v nasprotju s 14. členom ZON, ki med drugim določa, da je živalsko vrsto prepovedano iztrebiti oz. prepovedano je zniževati število živali posameznih populacij do take mere, da je vrsta ogrožena. Pri tem je potrebno navesti, da ZON v omenjenem členu ne loči med domorodnimi in tujerodnimi vrstami, pa tudi govora o invazivnosti vrst ni. To pa pomeni, da zaščito pred iztrebljenjem uživajo tudi tiste živalske vrste, ki jih nekateri imenujejo tujerodne invazivne vrste. Iztrebljanje nutrij bi vsekakor bil napad na biotsko raznovrstnost Slovenije, saj so te živali tudi del te raznovrstnosti in bi pomenil poseg v naravno ravnovesje. To pa bi bilo tudi v nasprotju s 17. členom Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje, ki med drugim določa, da je treba vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v krajinskem parku izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki najmanj ogrožajo cilje krajinskega parka, naravno ravnovesje, ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst. Odstranitev nutrij iz parka bi tako prizadela biotsko raznovrstnost v parku in s tem povzročila naravno neravnovesje. Iz omenjene določbe izhaja tudi načelo sorazmernosti, ki pa je bilo že prej obrazloženo.
13. In še: Ali narava pozna domorodne ali tujerodne vrste? Seveda ne, ona ne dela razlike.
Na podlagi navedenega predlagamo, da naslovni organ izvede inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepa skladno s predpisi. Predlagamo še, da nas inšpekcija obvesti o svojih ugotovitvah in ukrepanju glede našega predloga.
Poleg navedenega še predlagamo, da se naš predlog obravnava prednostno, saj je v javnosti veliko zanimanje za problematiko odlova nutrij v Krajinskem parku Ljubljansko barje, kar je vidno tudi iz količine medijskih zapisov o tej tematiki. In seveda še posebej zato, ker je bila na MKGP predložena peticija Proti poboju nutrij na Ljubljanskem barju, ki jo je podpisalo več kot 24.000 oseb. Vse to kaže na to, da je javnost vedno bolj osveščena glede problematike zaščite živali in ji ni vseeno, kaj se dogaja s čutečimi živimi bitji, kar nutrije seveda so.
Hvala in lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Zanjo Vlado Began
Sopodpisniki:
Društvo Grajske tačke Ptuj
Društvo za pomoč živalim WET NOSES
Animal Angels Slovenija
Zavod Pit
Društvo AniMa
Lajka, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski
Slovensko vegansko društvo
Poslano po:
– navadni pošti
– elektronski poti
Odgovor posredovati na naslov info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
Priloga: odločba št. 341-106/2022/4