Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
info@lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu
https://www.lov-ribolov-meso-mleko-ne.eu/
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR
Tržaška cesta 21
1000 Ljubljana
gp.ijs@gov.si
6.5.2025
Zadeva: Predlog za inšpekcijski nadzor glede zakonitosti postopka izdaje odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 341-158/2024/4 z dne 18.11.2024
Spoštovani!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) je dne 18.11.2024 izdalo odločbo št. 341-158/2024/4, s katero je dovolilo Območnemu združenju upravljavcev lovišč Gorenjskega lovsko upravljavskega območja izredni poseg v populacijo šakala (Canis aureus L.) za dodatnih 100 osebkov. Poleg omenjenega vsebuje izrek odločbe še nekaj točk.
Menimo, da je upravni postopek za izdajo dovoljenja za odlov nutrij potekal nezakonito, kar velja tudi za izdano odločbo, kar obrazlagamo v nadaljevanju, kot sledi:
1. Izpodbijana odločba je bila izdana na področju ohranjanja narave oz. varstva okolja, saj lov spada v to področje. Zato bi MKGP moral dati vsem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na tem področju možnost vstopa kot stranski udeleženec v ta postopek, saj jim to omogoča zakonodaja iz prej omenjenega področja. MKGP tega ni storil, zato je kršil 43. in 143. člen ZUP. Gre za zelo hudo kršitev.
To utemeljujemo s tem, da področje lova v smislu ZLov-1 del področja ohranjanja narave, kar izhaja tudi iz samega ZLov-1. V 2. členu namreč piše, da pri upravljanju z divjadjo velja splošni varstveni režim po predpisih o ohranjanju narave (3. odstavek). Poleg tega to izhaja tudi iz 14. člena ZON, iz katerega je razvidno, da je lov dopusten v skladu s predpisi, ki urejajo lov. Omenjena določila dokazujejo, da je lov del področja ohranjanja narave in ne neki poseben sistem, ločen iz tega področja. Tudi temeljna načela in druga določila ZON (npr. 15. člen) pritrjujejo temu, da je lov samo poseben del področja ohranjanja narave, ki pa je urejen v posebnem zakonu. Lov ima omejitve in se lahko principelno odstreli samo točno določeno število živali, ki jih določajo lovski načrti – ti pa seveda morajo biti v skladu s 1., 2. in 3. odst. 14. člena ZON. Zato menimo, kot že navedeno, da bi upravni organ moral postopek vključiti tudi nevladne organizacije, kot to določa 137. člen Zakona o ohranjanju narave. In teh je kar nekaj. Poleg tega pa bi moral dati možnost sodelovanja tudi drugim potencialnim stranskim udeležencem, glede katerih pa bi moral objaviti na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava, lahko pa tudi na drug krajevno običajen način, javno naznanilo v smislu 143. člena ZUP. Vsega tega MKGP ni storil. Jasno je, da MKGP ne more vedeti, kdo vse lahko izkaže pravni interes v tej zadevi, kajti to lahko stori tudi kakšna fizična oseba. Spomniti je potrebno na odločbo Ustavnega sodišča Slovenije, ki je pravni interes v zvezi z nekim postopkom glede živali priznalo pravni interes fizični osebi in verski skupnosti, pri čemer sta se obe osebi sklicevali na 41. člen ustave, torej na svobodo vesti oz. versko svobodo. Gre za Slovensko muslimansko skupnost iz Ljubljane in Edina Kumalića, tudi iz Ljubljane. Gre za odločbo št. U-I-140/14-21 z dne 25. 4. 2018.
2. MKGP omenjeno odločbo izdal na vlogo Območnega združenja upravljavcev lovišč Gorenjskega lovsko upravljavskega območja (OZUL) in mu dovolil izredni poseg v populacijo šakala z pobojem 100 teh živali. OZUL ima v smislu 67. člena ZDLov-1 pravico zastopanja v upravnih postopkih za izredne posege v populacije divjadi, če člani območnega združenja upravljavcev tako določijo v temeljnem aktu območnega združenja upravljavcev. Iz odločbe ni razvidno, da bi se upravni organ ukvarjal, ali je OZUL lahko stranka v tem upravnem postopku, temveč mu je to očitno avtomatično priznal. Vendar pa bi upravni organ moral ugotoviti, ali ima OZUL v skladu s 67. člen ZDLov-1 v statutu določilo, s katerim so ga člani OZUL-a pooblastili za zastopanje v upravnih postopkih za izredne posege v populacije divjadi, tako tudi v tem. Upravni organ tega ni storil, zato je kršil določila ZUP glede statusa stranke v postopku. Upravni organi bi moral OZUL pozvati k dopolnitvi vloge, da dokaže upravičenost biti stranka v tem postopku in če bi OZUL to dokazal, bi se postopek nadaljeval, sicer bi bilo potrebno njegovo vlogo zavreči. V vlogi bi tudi moralo biti navedeno, katere člane OZUL-a ta zastopa, česar tudi ni. S Upravni organi bi moral OZUL pozvati k dopolnitvi vloge, da dokaže upravičenost biti stranka v tem postopku in če bi OZUL to dokazal, bi se postopek nadaljeval, sicer bi bilo potrebno njegovo vlogo zavreči. Seveda pa OZUL principielno ne more biti stranka v tem postopku, saj v njem ne odloča o kakšni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Izjema je, kot že navedeno, določena v 67. člen ZDLov-1. MKGP je tako kršil ZUP v tistem delu, kjer so določila o statusu stranke in ZDLov-1 v smislu 67. člena.
3. MKGP je kršil tudi 214. člen ZUP, saj v bistvu v obrazložitvi ni jasno navedel ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja vlogo OZUL in predpise, na podlagi česar je ugotovil, da je izredni poseg v populacijo šakala dovoljen. Sploh ne navaja konkretnih podatkov o resni škodi … (niti ne pojasni, kaj je resna škoda), te celo v okviru dejanskega stanja sploh ne omenja, čeprav je ta škoda sploh osnovni pogoj za izredni poseg v populacijo, govori samo o škodi, pa še ta je minorna. V obrazložitvi ne navede nobenih dokazov, pri čemer ni niti jasno, kaj v obrazložitvi je povzetek vloge in kaj so ugotovitve upravnega organa. Seveda pa vloga stranke oz. navedbe v njej niso ugotovljeno dejansko stanje in dokaz. Navedba, da se povečuje škoda, ki naj bi jo povzročal šakal, je v tem pogledu popolnoma irelevantna, saj zaradi tega ni mogoče dovoliti izrednega posega v populacijo, kar velja tudi za navedbo, da se številčnost šakala povečuje. Gre za hudo kršitev ZUP.
4. V izreku odločbe je zapisano, da se dovoli izredni poseg v populacijo šakala. Izredni poseg v populacijo je po 5. členu ZDLov-1 odvzem divjadi ne glede na lovno dobo na lovnih ali nelovnih površinah, odvzem divjadi pa po istem členu zajema odstrel, odlov živih osebkov in izgube posameznih vrst divjadi, ne glede na vzrok. Gre torej za več različnih možnosti izrednega posega v populacijo šakala. Upravni organ bi v izreku moral konkretno navesti ali gre za odstrel šakalov ali odlov živih šakalov, kajti oboje ni mogoče, saj se oba načina odvzema medsebojno izključujeta. Zato se ne ve, kaj je upravni organ sploh dovolil: ali odstrel ali odlov. Zato je izrek v tem delu nedoločen, kar pomeni kršitev 213. člena ZUP in pomeni, da odločbe ni mogoče preizkusiti. Potrebno jo je odpraviti.
5. V 3. členu Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) je določeno, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja ali smrti. To pomeni, da je treba uporabiti načelo sorazmernosti, ki je tudi eno izmed temeljnih načel prava Evropske unije in seveda tudi Slovenije ter se uporablja tudi pri zaščiti živali. Za dosego nekega ustavno dopustnega cilja je treba uporabiti ukrep, ki je sorazmeren s ciljem, kar med drugim tudi pomeni, da se ne sme uporabiti najtežji oz. najhujši ukrep za dosego cilja, če so na voljo drugi blažji ukrepi, s katerimi se da doseči cilj. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral MKGP v postopku presoditi ali obstaja kakšen blažji način za dosego cilja, ki ga upravni organ povzema v smislu 42. člena ZDLov-1, kot pa je izredni poseg v populacijo šakala. In seveda to tudi obrazložiti v odločbi, česar pa v njej ni. MKGP je tako kršil ZZZiv in ZON, ki v 14. členu med drugim tudi določa, da je živali prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati in odvzemati iz narave. Seveda gre tudi za kršitev 8. točke 26. člena ZZZiv, iz katerega tudi izhaja načelo sorazmernosti. Tam namreč piše, da je usmrtitev živali dovoljena, če gre za žival, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti. V smislu ZUP gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
6. »Živali, nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi,« je navedeno v 10. členu Pravilnika o zaščiti rejnih živali. To pomeni, da če pride do napada šakalov na rejne živali, ki so izven objektov, je to zato, ker rejne živali niso bile zavarovane, kot bi glede na omenjeni pravilnik morale biti. Za to škodo torej v nobenem primeru ne more biti odgovoren šakal, temveč skrbnik rejnih živali, ki ima odgovornost zaščititi življenje in zdravje svojih rejnih živali v smislu ZZZiv. Do napada šakalov na rejne živali, ki so na prostem, v principu sploh ne sme priti, saj morajo skrbniki oz. lastniki živali le-te zavarovati, kot je bilo navedeno zgoraj. Če pa pride do napada in pokončanja živali, pa očitno te živali niso bile zavarovane oz. pravilno zavarovane in bi skrbniki oz. lastniki morali za hudo trpljenje rejnih živali, odgovarjati. Če rejnih živali na prostem ni mogoče zavarovati, je pač treba te živali prestaviti drugam, kjer je to zavarovanje mogoče. In to je ukrep, ki bo preprečil škodo na rejnih živalih in je zelo preprost. Ugotovitev v zvezi s tem morala biti del obrazložitve omenjene odločbe in ker tega ni, gre za kršitev ZUP. Nekaj podobnega je tudi v 53. členu ZDLov-1, pri čemer je glede zaščite rejnih živali seveda bistven 10. člen Pravilnika o zaščiti rejnih živali.
7. V zvezi z vsem tem je treba še navesti tudi, da pristojni organ lahko zakonito uporabi ukrep usmrtitve živali, če je le ta primeren za dosego cilja, če je nujen za dosego želenega cilja, tako da z nobenim milejšim ukrepom ni mogoče doseči enakih učinkov in da organ utemelji tudi ravnovesje med pričakovano škodo na eni strani in koristjo na drugi strani, kar utemelji v upravni odločbi, piše na https://upravna-svetovalnica.fu.uni-lj.si/primer.php?id=1. Kaj od tega je v obravnavani odločbi? Bore malo če sploh kaj!
Na podlagi navedenega predlagamo, da naslovni organ izvede inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepa skladno s predpisi. Predlagamo še, da nas inšpekcija obvesti o svojih ugotovitvah in ukrepanju glede našega predloga.
Če naslovna inšpekcija ni pristojna za obravnavo našega predlaga ali dela predloga, pa predlagamo, da se v smislu 65. člena ZUP celota ali del odstopi pristojnemu organu.
Poleg navedenega še predlagamo, da se naš predlog obravnava prednostno. To utemeljujemo s tem:
– da gre za hude kršitve predpisov in
– da je moral MKGP v smislu Zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, št: 0610-381/2023-17 z dne 11.10. 2024, ki ga je izdala upravna inšpekcija, izvesti »izobraževanje« uradnih oseb, ki vodijo upravne postopke in jih opozoriti na spoštovanje ZUP, ZDLov-1, pa očitno to ni bilo uspešno, kar dokazuje z hudimi kršitvami predpisov obremenjena obravnavana odločba, torej odločba št. 341-158/2024/4 z dne 18.11.2024. V prej omenjenem inšpekcijskem nadzoru je bil predmet nadzora odstrel nutrij, tudi v smislu 42. člena ZDLov-1.
Ker gre v obravnavanem primeru za večje število kršitev ZUP, tudi hudih, predlagamo, da naslovni organ predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper uradne osebe v smislu 307.č člena ZUP?
Lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Prvi odgovor inšpekcije:
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku
Številka: 0610-239/2025-3
Datum : 7. 5. 2025
Zadeva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – odgovor
Spoštovani gospod Vlado Began,
Inšpektorat za javni sektor je dne 6. 5. 2025 prejel vašo pobudo za uvedbo nadzora v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, Ljubljana – v nadaljevanju MKGP zaradi domnevnih kršitev Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20-ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb – v nadaljevanju ZUP).
Obveščam vas, da je vaša pobuda za inšpekcijski nadzor v MKGP evidentirana pod številko 0610-239/2025 in jo bom obravnaval skladu z našimi pristojnostmi.
Vaša pobuda, glede na koncept dela in sprejete Usmeritve in prioritete inšpektorata za javni sektor za leto 2025, ni uvrščena med prioritetne in bo obravnavana po vrstnem redu prispetja, nekje proti koncu leta 2025.
Ne glede na prej navedeno, pa vas seznanjam, da sem MKGP pozval za dokumentacijo v tej zadevi (št. 341-158/2024) in za pojasnila in dokazila o tem, ali je bilo organizirano interno izobraževanje za prenos znanja v zvezi s pravilno uporabo ZUP in UUP za zaposlene na Direktoratu za gozdarstvo in lovstvo kot je ministrica MKGP navedla v odzivnem Obvestilo št. 341-106/2022/48 z dne 14. 10. 2024, s katerim nas je obvestila o sprejetih ukrepih v zvezi z Zapisnikom o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, št: 0610-381/2023-17 z dne 11. 10. 2024.
Po prejemu dokumentacije se bom odločil o nadaljnjih korakih in vas o tem obvestil.
Za morebitna dodatna pojasnila sem vam na voljo na telefonski številki 01 478 83 84.
Lep pozdrav,
mag. Darko Gradišnik
Upravni inšpektor
Inšpektor višji svetnik
Naš odgovor:
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za vaš odgovor št: 0610-239/2025-3 z dne 7.5.2025.
Po eni strani nas veseli, da bo naša prijava obravnavana še letos, po drugi strani pa nas žalosti, da naše prijave niste opredelili kot prioritetne. Uvrstitev te prijave med prioritene bi bilo zelo pomembno za zaščito živali, saj se kot po tekočem traku vrstijo upravne odločbe, ki grobo kršijo predpise, zaradi česar po nepotrebnem umirajo živali. Nekaj prijav v zvezi s tem je tudi na upravni inšpekciji, kjer pa na žalost še niso rešene (medvedi in volkovi). Ugotovitve upravne inšpekcije bi lahko delovale preventivno tako, da bi upravni organi delovali zakonito tudi, če so v “špilu” živali, kar je nenazadnje tudi njihova dolžnost in zaradi česar so tudi plačani. Pa na žalost ni tako!
Lep pozdrav!
Koalicija proti lovu, ribolovu, mesu in mleku